Petek, 11. 8. 2023, 7.56
1 leto, 3 mesece
"Ukrajina v Slovenijo poslala svojo najboljšo enoto" #video
Konvoj s težko mehanizacijo, ki ga je v pomoč Sloveniji po poplavah in plazovih poslala Ukrajina, je prispel v Slovenijo. Na avtocestnem počivališču Tepanje sta ga pričakala premier Robert Golob in veleposlanik Ukrajine v Sloveniji Andrij Taran. Premier se je zahvalil za pomoč, ki je po njegovih besedah zelo dobrodošla.
21.31 V cerkvah po vsej Poljski bodo zbirali denar za Slovence, prizadete v poplavah
20.41 Civilna zaščita: Če prek aplikacije Poplave 2023 ne dobite odgovora, nas obvestite
20.24 Golob: Ukrajina je poslala svojo najboljšo enoto
19.23 V Črni na Koroškem je Telekom Slovenije vzpostavil infotočko
18.56 Deželni parlament v Celovcu potrdil 20 milijonov evrov za pomoč po ujmi
18.50 Na zgornjem delu plaza nad Koroško Belo znova vzpostavljen alarmni sistem
18.05 Skupnost občin Slovenije poziva k ukrepanju v izogib vojnemu dobičkarstvu pri sanaciji
17.12 Po tednu dni odprta cesta Dravograd–Ravne na Koroškem
17.00 Ukrajinski konvoj prispel v Slovenijo
16.24 Neznanci poskušajo oškodovati tudi prizadete zaradi poplav na območju Kamnika, Medvod in Domžal
15.49 Karitas za žrtve poplav doslej zbral več kot 1,5 milijona evrov pomoči
15.44 Na terenu tudi ministrica Vrečko: Sanacija bo težka, ampak nujna
15.33 Soteska Vintgar ostaja zaprta
15.28 Županja Črenšovcev opozarja na nujnost celovite sanacije nasipov ob Muri
15.26 Povsem uničenih ali neprimernih za bivanje približno 400 hiš
15.01 Ministrstvo poziva k ločenemu zbiranju gradbenih odpadkov
14.17 Na Prevaljah začeli postavljati most, kmalu odprtje ceste med Dravogradom in Ravnami
13.34 Na pomoč po poplavah tudi mladi okoljski aktivisti iz tujine
13.11 Rdeči križ za prizadete v poplavah zbral več kot milijon evrov
13.06 Nemško podjetje Kärcher doniralo opremo za čiščenje prostorov
13.03 V Škofji Loki in Poljanski dolini še naprej veliko dela na cestah, na pomoč tudi Italija in Poljska
12.57 Minister Jevšek evropski komisarki za kohezijo predstavil dosedanje ukrepe za pomoč po poplavah
11.59 Na poti tudi pomoč iz Ukrajine
11.45 Golob na terenu v Zgornji Savinjski dolini
11.41 Bolnišnica v Begunjah znova začela sprejemati paciente
10.49 Policija opozarja na spletne goljufe, ki izkoriščajo poplave
10.42 V Celju se življenje po ujmi vrača v stare tirnice
10.23 Vodnatost rek v Sloveniji se zmanjšuje
10.05 "To ni čas za ambiciozne podvige v gorah"
8.57 Danes morda odprtje ceste med Dravogradom in Ravnami na Koroškem
8.53 Sile zaščite in reševanja tudi ponoči in zjutraj na poplavljenem terenu
8.17 Meteorolog Šter: Julijsko deževje je že napovedovalo katastrofo
21.31 V cerkvah po vsej Poljski bodo zbirali denar za Slovence, prizadete v poplavah
15. AVGUST NA POLJSKEM 🇵🇱 NARODNI DAN SOLIDARNOSTI S SLOVENIJO 🇸🇮 v torek, na slovesnost Marijinega vnebovzetja, bodo v cerkvah po vsej PL potekale nabirke sredstev za slovenske prebivalce, ki so jih prizadele poplave. K pomoči spodbuja @Abp_Gadecki @CaritasPolska @EpiskopatNews pic.twitter.com/gfgscHzJQs
— PLinSlovenia (@PLinSlovenia) August 11, 2023
Več preberite tukaj:
20.41 Civilna zaščita: Če prek aplikacije Poplave 2023 ne dobite odgovora, nas obvestite
Prek aplikacije Poplave 2023 je pripravljenost pomagati izrazilo že skoraj 30 tisoč ljudi, se pa na terenu pojavljajo težave pri uporabi aplikacije, je poročala Televizija Slovenija. Sandi Curk s Civilne zaščite prebivalce, ki so pomoč ponudili in niso prijeli odgovora, poziva, da jim to sporočijo.
20.24 Golob: Ukrajina je poslala svojo najboljšo enoto
Konvoj, ki ga spremljajo predstavniki ukrajinske civilne zaščite, vključuje pet bagrov in 14 drugih vozil z ekipami, ki bodo pomagali pri odstranjevanju posledic poplav in plazov v Zgornji Savinjski dolini.
"Verjamem, da bo ta oprema, saj gre za težko mehanizacijo, pomagala ravno pri najtežjih primerih. Danes sem bil v Zgornji Savinjski dolini in sem se prepričal, koliko materiala je trenutno v strugi. Če ostane tam do jesenskega deževja, bo katastrofa še večja," je povedal predsednik slovenske vlade.
"Zato smo zelo hvaležni vsakomur, ki pripelje težko mehanizacijo. Ukrajina je poslala svojo najboljšo enoto, ki je v celoti samooskrbna in ima vse potrebne module. Zato verjamem, da bo lahko pomagala na tistih najtežjih mestih," je dodal.
Zadovoljen je, da je pomoč hitra. "Ravno zaradi tega, da lahko opravimo posege v rekah čim prej. Mi smo jim tudi ponudili pomoč pri razminiranju in bomo z velikim veseljem v prihodnje v tem sodelovali, oni pa nam pomagajo tam, kjer imajo sami najboljšo opremo. Zdi se mi, da je to pravi način," je v izjavi za medije še dejal Golob.
Da gre za vzajemno pomoč, je poudaril tudi veleposlanik Taran. "Že večkrat sem povedal, da resnično cenimo podporo, ki smo jo dobili od Slovenije. Zato je takoj, ko smo dobili informacije o tem, kaj se je zgodilo v Sloveniji, zunanji minister poročal predsedniku in ta je odobril odločitev, da ponudimo pomoč Sloveniji," je pojasnil. "Slovenija je dobra prijateljica Ukrajine in lahko vedno računa na našo podporo," je dodal.
Kako dolgo bo ukrajinska pomoč ostala v Sloveniji, še ni znano. Po besedah veleposlanika so ta oprema in ljudje, ki so zdaj prišli pomagat v Slovenijo, med drugim pomagali pri odpravljanju posledic uničenja jezu v Novi Kahovki na jugu Ukrajine junija letos.
Foto: STA
19.23 V Črni na Koroškem je Telekom Slovenije vzpostavil infotočko
Danes je v prostorih občine Črna (Center 101, 1. nadstropje) zaživela infotočka Telekoma Slovenije. Na infotočki bodo naročniki fiksnih storitev prejeli informacije v zvezi z njihovim priključkom in ponovno vzpostavitvijo storitev, sodelavci Telekoma Slovenije pa bodo na voljo za tehnično pomoč in vse ostale informacije v zvezi z vzpostavljanjem povezav in storitev:
- za čas nedelovanja fiksnih storitev bodo prejeli neomejene mobilne podatke v omrežju Telekoma Slovenije, pri vklopu podatkov pa bodo pomagali sodelavci Telekoma Slovenije;
- za spremljanje televizije bodo prejeli aktivacijsko kodo, s katero boste lahko spremljali vse TV-programe, in sicer prek mobilnega interneta (NEO.io) ali pametnega televizorja;
- na mesečno naročnino na fiksne storitve za avgust bodo prejeli 100-odstotni popust;
- prinesejo lahko uničeno telekomunikacijsko opremo (modem, NEO Smartbox); poskrbeli bodo za odvoz in ekološko uničenje.
Infotočka je odprta v petek (11. avgusta) ter v soboto (12. avgusta) in v ponedeljek (14. avgusta) med 9. in 18. uro.
18.56 Deželni parlament v Celovcu potrdil 20 milijonov evrov za pomoč po ujmi
Deželni parlament avstrijske Koroške je danes potrdil ustanovitev sklada za pomoč po ujmi. Za sanacijo posledic poplav in prizadetim bodo namenili več kot 20 milijonov evrov. Škodo trenutno sicer ocenjujejo na 43 milijonov evrov, poroča avstrijska radiotelevizija ORF.
Sredstva bodo namenili za odpravljanje škode ter podporo posameznikom in občinam. Prizadeti v poplavah in plazovih lahko že zaprosijo za takojšnjo pomoč v višini od 1.000 do 10 tisoč evrov.
Trenutno ocenjujejo višino škode na kmetijskih in gozdnih površinah ter cestah na 43 milijonov evrov. Škoda je verjetno še višja, saj številna območja še niso dosegljiva, da bi se podalo oceno, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Deželni krizni štab je danes sicer končal svoje delo, še vedno pa se 144 ljudi ne more vrniti na svoje domove. Od začetka ujme pred enim tednom do danes je civilna zaščita na avstrijskem Koroškem razglasila 18 opozoril in alarmov. Tri opozorila za Železno Kaplo, Globasnico in Suho so še v veljavi, saj še vedno obstaja nevarnost pred zemeljskimi plazovi.
18.50 Na zgornjem delu plaza nad Koroško Belo znova vzpostavljen alarmni sistem
Operativna služba je znova vzpostavila sistem alarmiranja na zgornjem delu plazu Urbas nad Koroško Belo in ga vključila v sistem javnega alarmiranja, so sporočili iz občine Jesenice. S tem je preklicana večina ukrepov, veljavnih v zadnjih dneh, preklicana je tudi splošna nevarnost za prebivalce, so sporočili iz Občine Jesenice.
Med drugim sta tako odpravljena ukrep namestitve v Osnovni šoli Prežihovega Voranca in namestitev občanov Koroške Bele v Domu Franceta Bergelja.
Prav tako so preklicani preventivno zapiranje plinovodnega omrežna na Koroški Beli med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter cestne zapore v Trebežu pri kamnolomu, na Cesti talcev 1 in 11 ter na Cankarjevi cesti pri Štefančevem znamenju. Preklicana je tudi SOS številka za pomoč in vprašanja občanov v zvezi s plazom, so v sporočilu za javnost zapisali na občini.
Kljub temu pa se še vedno izvajajo 24-urni monitoring in periodični ogledi plazu, zato vse prebivalce naprošajo, naj bodo v naslednjih dneh strpni in omogočijo nemoten promet težki mehanizaciji zaradi del na zaplavnih pregradah.
Svetujejo tudi posebno pozornost pri vseh, ki občanom ponujajo posamezne storitev in pomoč na domu, saj je Slovenija v preteklih dneh zabeležila več primerov tatvin in prevar na v poplavah najbolj prizadetih območjih. Ob sumu tovrstnih dejanj, naj domačini pokličejo na številko 113, so dodali.
18.05 Skupnost občin Slovenije poziva k ukrepanju v izogib vojnemu dobičkarstvu pri sanaciji
Nujno je, da se ustavijo postopki sprejemanja zakonskih in podzakonskih predpisov, ki bi vplivali na večanje stroškov izvajanja zakonskih nalog občin, so na današnji seji predsedstva opozorili predstavniki Skupnosti občin Slovenije (SOS). Opozorili so tudi na pomembnost ukrepanja v izogib vojnemu dobičkarstvu pri sanaciji prizadetih občin.
Kljub solidarnosti, ki smo jim priča te dni, se lahko pojavijo tudi "vojni dobičkarji", ki bi želeli izkoristiti nastalo situacijo zaradi poplav in stisko oškodovanih sebi v prid.
— Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (@MGTS_gov) August 11, 2023
Več: https://t.co/gSerA6w4Kb pic.twitter.com/oZxRTUVYMK
Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije (SOS) je na današnji spletni seji razpravljalo o potrebnih ukrepih občin in države za prilagajanje in pomoč občinam zaradi vremenskih ujm. Med drugim so opozorili na nujnost medsebojne pomoči med občinami in govorili o možnostih pomoči občin, ki niso bile prizadete v zadnjih ujmah. Zadnje bi skladno s svojimi zmožnostmi lahko nakazale finančna sredstva prizadetim občinam oziroma bi ponudile svojo strokovno pomoč v obliki kadra, dela, materiala ali strojev, so po seji sporočili iz skupnosti.
Kot so sporočili po seji, v zvezi z zadnjimi vremenskimi ujmami poteka veliko aktivnosti, se pa pojavljajo tudi številni izzivi. Težava je predvsem koordinacija vseh potreb in aktivnosti, so se strinjali na seji.
Po mnenju predsedstva SOS je ključna pomoč pri popisu škode, zato bodo izvedli povpraševanje med občinami o razpoložljivosti zaposlenih na občinskih upravah, ki bi lahko pomagali ocenjevati škodo na terenu in podatke vnašali v aplikacijo Ajda.
Strinjali so se tudi, da je treba v izogib vojnemu dobičkarstvu določiti najvišje dovoljene cene za izvajanje storitev, ki so pomembne za sanacije v prizadetih občinah, kot so gradnja nove infrastrukture, urejanje vodotokov in drugo.
Župani in županje predsedstva so poročali tudi o stanju na terenu. Poudarili so, da je zaradi velikih količin naplavin nujna informacija države o lokacijah, kam se le te lahko odlaga. Težave, so dodali, se pojavljajo tudi zaradi preoblikovanja rečnih strug. Po mnenju županov bo treba nadomestiti zemljišča, ki so bila uničena in niso več primerna za sanacijo in gradnjo, sistemsko urediti upravljanje gozdov in vodotokov ter sanirati plazove. Primanjkuje tudi strokovnega kadra, so med drugim poudarili v sporočilu.
17.12 Po tednu dni odprta cesta Dravograd–Ravne na Koroškem
Teden dni po petkovem neurju, ki je prekinilo številne cestne povezave na Koroškem, je glavna prometna povezava med Dravogradom in Ravnami na Koroškem ponovno odprta, sta občini zapisali na svojih spletnih straneh. Ob tem voznike prosita za previdnost in dosledno upoštevanje prometne signalizacije.
Župan Občine Dravograd Anton Preksavec in župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen sta si skupaj s pristojnimi službami dopoldne ogledala cestno povezavo med občinama, ki jo je je pred tednom dni zalila voda in zasul plaz. Odločili so se, da je cesto po čiščenju in pod pogoji previdne in prilagojene vožnje mogoče izjemoma odpreti za promet osebnih vozil, so zapisali na spletni strani Občine Ravne na Koroškem.
"V znak združenja moči in povezanosti med občinama sta se danes na stičišču občin srečala oba župana, ki sta cesto simbolično z rokovanjem tudi uradno otvorila," so zapisali. V teh posebnih okoliščinah je povezava, četudi za silo in začasno urejena, izjemno pomembna, so dodali. Vse voznike obe občini vljudno prosita za strpnost in dosledno upoštevanje prometne signalizacije. Promet bo na kritičnih območjih potekal izmenično enosmerno, kar je urejeno s semaforji.
Zaradi posledic ujme je bil teden dni zaprt okoli sedemkilometrski odsek ceste, ki je ena od glavnih prometnic na Koroškem. Še vedno pa ostajata zaradi plazu med drugim zaprti cesti, ki povezujeta Poljano in Mežico ter Dravograd in Libeliče.
Po podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste je zaradi poškodovanega vozišča še vedno popolna zapora na cesti Dravograd–Slovenj Gradec v Otiškem vrhu ter na cesti Črna na Koroškem–Šentvid, ki vodi proti Šoštanju.
Iz Direkcije RS za infrastrukturo so za STA pojasnili, da je na območju porušenega mostu čez Mislinjo v Otiškem vrhu že v teku postavitev začasnega premostitvenega objekta. Direkcija bo na vseh mostovih, ki se nahajajo na glavnih in regionalnih cestah, v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavila prevoznost. Način vzpostavitve prometa je odvisen od poškodb na objektu. Na lokacijah, kjer so bili mostovi v celoti uničeni pa bodo postavljeni začasni premostitveni objekti Mabey, so še dodali.
17.00 Ukrajinski konvoj prispel v Slovenijo
V spopadanju z uničujočimi poplavami je Sloveniji dodatno pomoč ponudila Ukrajina, konvoj pomoči s težko mehanizacijo pa je zdaj že prispel v Slovenijo, je na družbenem omrežju X sporočila Vlada RS. Konvoj s 14 vozili in petimi težkimi bagri je prispel preko Pinc. "Spremlja ga 51 članska enota za ukrepanje ob poplavah, ki bodo pomagali pri odpravljanju posledic ujme. Hvala Ukrajini, ki je kljub vojni priskočila na pomoč," so sporočili z vlade.
"Hvala prijatelju, predsedniku Volodimirju Zelenskemu, ki je kljub vojni vihri nesebično prispeval enote civilne zaščite in vozila. Solidarnost ne pozna meja, Ukrajina ima veliko srce," je na omrežju Instagram zapisal premier Robert Golob.
Golob bo danes ob 17.30 pozdravil ukrajinski konvoj in se srečal z enoto ukrajinske civilne zaščite na avtocestnem počivališču Tepanje v smeri proti Ljubljani. Sledila bo izjava za javnost, na kateri bo poleg predsednika vlade sodeloval tudi veleposlanik Ukrajine v Sloveniji Andrij Taran, so sporočili iz kabineta premierja.
Predsednik vlade 🇸🇮dr. Robert Golob: "Na poti k nam je ukrajinski konvoj s težko mehanizacijo. Hvala prijatelju @ZelenskyyUa, ki je kljub vojni vihri nesebično prispeval enote civilne zaščite in vozila. Solidarnost ne pozna meja, Ukrajina ima veliko srce!" 🇺🇦 @SLOinUKR 🇸🇮🇺🇦 https://t.co/qUSkAyu84p
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 11, 2023
16.30 Velenjska občina s pozivom za pomoč prizadetim v poplavah in skrbi za svojo varnost
Mestna občina Velenje poziva, naj ob pomoči prizadetim poskrbimo tudi za svojo varnost. Civilna zaščita zaradi varnosti prostovoljcev poziva in prosi naj se prijavijo v aplikacijo Poplave 2023, sicer prostovoljna pomoč ne bo možna. Na dan solidarnosti, 14. avgusta, bodo nudili nujno varstvo v enoti Tinkara Vrtca Velenje, so dodali.
Staršem otrok, ki bodo zaradi izrednih razmer potrebovali varstvo, bodo omogočili dopoldansko varstvo otok. Izmenskega varstva na ta dan ne bodo izvajali, sporočajo z občine.
16.24 Neznanci skušajo oškodovati tudi prizadete zaradi poplav na območju Kamnika, Medvod in Domžal
Zadnje poplave so v ljubljanski policijski upravi največ škode povzročile na območju Kamnika, Medvod in Domžal, nekoliko manj pa na območjih Ljubljane, Zasavja in Kočevja. Po poplavah na prizadetih območjih skrbijo predvsem za varnost premoženja občanov. Zaznali so namreč več oseb, ki so jih nameravale dodatno oškodovati, so navedli na PU.
Vse razpoložljive kadre so v prvih dneh usmerili v reševanje ljudi. Na območju Medvod je bilo več primerov, ko je voda dobesedno odnašala ljudi, policisti pa so jih reševali skupaj z drugimi interventnimi službami.
V času po poplavah je njihovo delo medtem povezano predvsem z varnostjo ljudi in premoženja. Tako je šlo na območje Medvod, Kamnika in Domžal več policistov, ki nadzirajo promet in izvajajo ukrepe za varnost premoženja občanov. Na omenjenih območjih so zaznali več oseb, ki so nameravale izkoristiti priložnost in ljudi, prizadete v poplavah, dodatno oškodovati.
Poleg tega so zaznali, da se pojavljajo klici na stacionarne telefone z različnimi izgovori, s katerimi potencialni storilci preverjajo, ali je objekt zapuščen ali ne. Vsi, ki opazijo sumljive ljudi, ki se zadržujejo v teh krajih, naj o tem takoj obvestijo policijo na številko 113 ali pa policiste na terenu. Niso pa zaznali, da bi bilo kaznivih dejanj več kot prej.
Na teren so znova lahko pripeljali konje. Med poplavami so tudi sami spoznali, kako pomembno je hitro ukrepanje. Le na tak način so lahko konje zaščitili pred naraslo Savo. Ob tem pozivajo k solidarnosti do živali, saj jih je v teh dneh veliko ostalo zapuščenih, ujetih in izgubljenih. "Pomagajte tudi njim in o tem obveščajte pristojne službe, ki lahko poskrbijo zanje," so zapisali.
Znova so opozorili, da je veliko cest predvsem na območju Kamnika še vedno težko prevoznih ali nedostopnih. Predvsem to velja za ceste v smeri Velike planine in Kamniške Bistrice, kamor še vedno skuša priti veliko turistov, ki ne upoštevajo cestne signalizacije. Več lokalnih cest je zaprtih in neprevoznih. V Medvodah je most čez Soro pri Seškovi cesti še vedno zaprt, prav tako tudi podvoz Medvode-Goričane.
Za zagotavljane varnosti so aktivirali več rezervnih policistov. Glede na to lahko še naprej nemoteno opravljajo interventne in druge naloge za zagotavljanje varnosti tudi tam, kjer ni bilo poplav.
15.49 Karitas za žrtve poplav doslej zbral več kot 1,5 milijona evrov pomoči
V Slovenski karitas ocenjujejo, da je petkova ujma v Sloveniji poškodovala vsaj štiri tisoč hiš in stanovanj. V Ljubljani, Kamniku in okolici Cerkelj jih je popolnoma uničenih 77, na Koroškem in v podravski regiji pa 51. Na Karitas so doslej zbrali več kot 1,5 milijona evrov za pomoč žrtvam poplav, je povedal generalni tajnik Karitas Peter Tomažič.
Še več hiš in stanovanj pa je hudo poškodovanih. V okolici Ljubljane in Kamnika je takšnih 1.219, na Koroškem in v podravski regiji pa 437 stanovanj in hiš in 633 kleti. Na območju Savinjske doline je hudo poškodovanih hiš in stanovanj 1.077, ocenjujejo v Karitas.
"Naša prva skrb so stanovanja in hiše, moramo pa vedeti, da kakovosti življenja ne pomenijo samo stanovanja in hiše, ampak tudi pot do zdravnika, lekarne, trgovine," je dejal Tomažič. Kot je dodal, upajo, da jim bo na vseh območjih čim prej uspelo zagotoviti normalne pogoje. Na terenu je trenutno najbolj pomembna materialna pomoč, a ne smemo pozabiti na psihološki in duhovni vidik. "Ljudje potrebujejo tudi pogovor," je spomnil. Za psihološko podporo prizadetih v ujmi in prostovoljcev bodo skrbeli tudi v Karitas.
V organizaciji Slovenske karitas je vsak dan na terenu več kot 900 prostovoljcev na različnih lokacijah, od tega 250 mladih. Opozoril je, da kdor ni predhodno najavljen, ne more pristopati na teren. Dela so v različnih fazah, medtem ko na Koroškem šele odstranjujejo mulj iz objektov, so v Poljanski dolini že začeli sušenje. Tomažič se je na novinarski konferenci zahvalil vsem, ki so darovali denar. "Odziv je res zelo presenetljiv in velik," je dejal. Doslej so zbrali 1.546.631 evrov, kamor še ni vštet četrtkov dobrodelni dan Radiotelevizije Slovenija.
Na transakcijski račun Karitas so sicer že prejeli 940.900 evrov. Do teh sredstev že lahko dostopajo, zato so 300 tisoč evrov že poslali regijskim in župnijskim Karitas. Prek SMS-donacij so za zdaj zbrali 182.393 evrov, doniralo je več kot 20 tisoč ljudi. Podjetja so z donacijami Karitas prispevala 312 tisoč evrov, 60 tisoč evrov so prejeli iz tujine, 50 tisoč evrov pa je dodala fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij. Tomažič je ob tem opozoril, da lahko do denarnih sredstev od SMS-donacij dostopajo šele po približno mesecu dni, ko donatorji plačajo račun.
Številna podjetja so donirala tudi materialne dobrine. Trenutno na terenu najbolj potrebujejo razkužila, čistila in mila ter orodje. "Moramo vedeti, da hrana na terenu zdaj ni nujno potrebna, moramo se pa zavedati, da v naslednjih mesecih za ta gospodinjstva prihajajo veliki stroški," je opozoril. Karitas bo tako hrano na prizadetih območjih delil tudi v prihodnjih mesecih.
Slovenska Karitas je prejela veliko pomoči tudi od tujih Karitas. Materialno pomoč, predvsem razvlažilce zraka, so ali še bodo prejeli iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije in Poljske.
Generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor Darko Bračun je dejal, da je občudovanja vredna predvsem velika solidarnost. Največ pomoči potrebujejo na Koroškem, ker je dostop do Mežice še vedno mogoč le preko Avstrije, do Črne pa spuščajo le humanitarno pomoč. Opozoril je, da se ljudje vedno bolj zavedajo, kako težko situacijo so preživeli. Za pomoč na Koroškem zbirajo predvsem higienske pripomočke, čistila, krpe, škornje, orodje, samokolnice, papirnate brisače, damske vložke in plenice tako za otroke kot starejši.
V Škofijski karitas Ljubljana pomagajo prizadetim na področju Poljanske in Sevške doline, Škofje Loke, Kamnika, Komende, Medvod, Litije, Polhovega Gradca in Ljubljane. Na tem področju vsem prizadetim preko župnijskih Karitas ali župnij že razdeljujejo vloge za prvo finančno pomoč in prosijo, da jo izpolnijo. "Za prvo pomoč niso potreba nobena dokazila, pomoč bo v višini nekaj sto evrov," je dejal generalni tajnik Jože Kern.
Generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat pa je dejal, da na Celjskem, v Savinjski dolini in okolici Velenja vsak dan pomaga do 100 prostovoljcev, ki predvsem poročajo o veselju ljudi, ko pridejo na pomoč.
Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje pa je v nagovoru dejal, da je ob naravnih nesrečah prava pot vselej spreobrnjenje. "Tudi mi prepoznavamo v tej nesreči spodbudo, da smo drugačni, da se spreobračamo, je vabilo k molitvi drug za drugega in seveda h konkretni solidarnosti," je spodbudil.
15.44 Na terenu tudi ministrica Vrečko: Sanacija bo težka, ampak nujna
Ujma, ki je minuli konec tedna prizadela Slovenijo, je ponekod poškodovala tudi kulturno dediščino. Stanje na Gorenjskem, med drugim sta poškodovana grad Katzenstein in del Škofje Loke, si je danes ogledala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Nastalo škodo na terenu sicer vsakodnevno popisujejo zaposleni Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Več preberite spodaj:
15.33 Soteska Vintgar ostaja zaprta
Vodna ujma, ki je pred tednom dni prizadela večji del Slovenije, ni prizanesla niti soteski Vintgar. Narasla voda je odnesla nekaj infrastrukture, prinesla naplavine lesa in hudourniške nanose. Zaradi sanacije je soteska zaprta in bo vrata predvidoma znova odprla v torek, na praznik Marijinega vnebovzetja.
Več preberite spodaj:
15.28 Županja Črenšovcev opozarja na nujnost celovite sanacije nasipov ob Muri
Direkcija za vode bo po informacijah županje občine Črenšovci Vere Markoja po praznikih pristopila k sanaciji nasipa pri Dolnji Bistrici, katerega del je v soboto ob vodni ujmi prebila reka Mura. Markoja je opozorila na nujnost sanacije nasipov ob Muri. Območje je danes obiskal tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.
"Trenutno pripravljamo projektno dokumentacijo, sredstva, ki so namenjena za sanacijo nasipov, pa so predvidena v načrtu za okrevanje in odpornost. Skladno z roki naj bi bila do leta 2026 končana sanacija 40 kilometrov nasipov ob reki Muri, a se pri pripravi dokumentacije zapleta," je za STA danes povedala županja Črenšovcev.
Izpostavila je mnenja nekaterih institucij, katerih soglasje je potrebno glede trase nasipa. Tako Zavod RS za varstvo narave predlaga, da se trasa na določenih območjih spremeni zaradi habitatov, ki so ob reki Muri, npr. zaščitena območja bele vrbe ter nekaterih drugih rastlin in živali. Občina je na vlado naslovila prošnjo, naj se prvotni potek trase nasipov ne spreminja, saj ga je potrdila tudi Direkcija RS za vode. "Vseeno menimo, da je človeško življenje vredno več, saj menimo, da se lahko rastline razporedijo tudi po tem, ko bodo nasipi urejeni," je dejala.
Na območju občine Črenšovci je predvidena sanacija 13 kilometrov nasipov, in sicer na podoben način kot nasip v Benici s štirimetrsko krono in servisno potjo ob nasipu. "Kako potrebna je ta pot, se je izkazalo ob preboju nasipa, ko so vreče vozili z bagerji in tvegali svoje življenje," je dejala županja Markoja.
Minister za naravne vire in prostor Brežan je dejal, da so zadnji dogodki – ob katerih se je vsem, ki so poskrbeli, da ni prišlo do katastrofe, zahvalil – "spodbuda, da nadaljujemo projekt protipoplavne zaščite z nasipi". "Za to imamo na voljo sredstva v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ekipo na direkciji za vode, ki se s tem ukvarja tako v Ljubljani kot lokalno," je povedal v današnji izjavi za medije.
Glede na to, da so predvidena sredstva za to iz načrta za okrevanje in odpornost, načrtujejo, da bodo dela končana v času njegovega trajanja, torej do sredine leta 2026. Interventna obnova teče, rešujejo se odneseni deli nasipov. Nadaljnji projekti morajo biti pripravljeni do konca novembra, nato se bo poiskalo izvajalca in začela se bodo dela.
Kot je dodal minister, so vsi posegi v prostor, torej tudi nasipi, kompleksne zgodbe. "Na eni strani so varovana kmetijska zemljišča, na drugi strani varovana narava. Vem, da so predstavniki ministrstva, zavoda za varstvo narave, direkcije za vodo in kmetov že iskali skupne rešitve. A to, kar smo doživeli v prvih avgustovskih dneh, bo gotovo spodbuda za vse, da pridejo do kompromisa," je ocenil.
Nasip na Muri je reka prebila v soboto zvečer, evakuirati so morali več ljudi. Poskus zapolnitve vrzeli v nasipu z vrečami ni bil uspešen, na pomoč sta v nedeljo prišla helikopter Slovenske vojske in helikopter s Hrvaške. Nasip je bil po besedah županje obnovljen v 70. letih, kot jim obljubljajo, naj bi ga zvišali za poldrugi meter.
15.26 Povsem uničenih ali neprimernih za bivanje približno 400 hiš
Po prvih, zelo grobih ocenah ministrstva za obrambo, je na prizadetih območjih več kot 400 hiš in objektov, ki so povsem neprimerni za bivanje ali uničenih. Med katastrofalnimi poplavami je bilo evakuiranih približno 8.000 ljudi, samo prvi dan poplav pa sta vojska in policija z dreves in streh rešili več kot 200 ljudi.
Po trenutnih, še nepopolnih ocenah ministrstva za obrambo, je na vseh prizadetih območjih več kot 400 objektov, ki so popolnoma uničeni ali neprimerni za bivanje, jih ni več ali se skoraj ne vidi, da so kdaj stali. "To je zelo groba ocena, do natančne evidence seveda še nismo prišli," je ob današnjem podpisu donatorske pogodbe v Ljubljani izpostavil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. Dodal je, da je stanje uničenih objektov slabo zlasti na Koroškem in v Zgornje Savinjski dolini.
Natančnega podatka, koliko ljudi je ostalo brez doma, na ministrstvu za obrambo še nimajo, je pa Medved izpostavil, da je bilo v času katastrofalnih poplav evakuiranih približno 8.000 ljudi. Že prvi dan poplav sta slovenska vojska in policija v skrajno nevarnih razmerah s helikopterji rešila več kot 200 ljudi z dreves in streh, je dodal.
Pred državo je zdaj izziv, da ljudem, ki so ostali brez domov, čim prej zagotovi dostojno streho nad glavo. V iskanje rešitev se je vključilo tudi veliko prebivalcev, ki ponujajo hiše in stanovanja in druge namestitvene kapacitete, "ravno zdaj teče akcija, da povežemo to ponudbo s potrebami na posameznih prizadetih območjih," je med drugim poudaril Medved. Kot je dejal, je ponudbe iz tega naslova iz ure v uro več, je pa treba preveriti tudi, pod kakšnimi pogoji ljudje ponujajo namestitvene objekte.
Kakšno je stanje protipoplavnega sistema v Sloveniji, preverite v spodnjem prispevku:
15.01 Ministrstvo poziva k ločenemu zbiranju gradbenih odpadkov
Na poplavljenih območjih začenjajo nastajati tudi večje količine gradbenih odpadkov, ki jih je treba zbirati ločeno, so poudarili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Občine so pozvali, naj zagotovijo začasne odlagalne površine, od koder bodo pristojni odpadke nato odpeljali v predelovalne obrate.
Kot so danes sporočili z ministrstva, je za zagotavljanje ustrezne predelave ločeno zbiranje gradbenih odpadkov bistvenega pomena. Javne službe zato prosijo, da skupaj z izvajalci zagotovijo čim bolj jasna navodila občanom, da gre za površine, kjer lahko oddajo nenevarne gradbene odpadke.
Mednje med drugim sodijo beton, opeka, ploščice in keramika ali njihove mešanice, bitumenske mešanice, ki ne vsebujejo premogovega katrana, zemljina in kamenje, ki ne vsebujeta nevarnih snovi, izkopani material brez nevarnih snovi ter tolčenec izpod železniških tirov in pragov, ki prav tako ne vsebuje nevarnih snovi.
Nenevarni gradbeni odpadki so tudi gradbeni materiali na osnovi sadre, ki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi, ter mešani gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov, ki ne vsebujejo živega srebra, PCB ali drugih nevarnih snovi.
"Ministrstvo se zaveda, da bo v dani situaciji nastala večja količina gradbenih odpadkov kot običajno, zato preučuje možnosti oziroma išče rešitve in se dogovarja z ustreznimi predelovalci gradbenih odpadkov za njihov prevzem in nadaljnjo obdelavo skladno s predpisi," so dodali.
Ustrezno odlaganje je nujno tudi za vse ostale odpadke, so na ministrstvu poudarili v četrtek. Občani naj jih odlagajo le na za ta namen posebej določenih mestih, nato pa jih je treba čim prej odpeljati v zbirne centre, da ne bi prišlo do onesnaženja okolja, je povedal minister Bojan Kumer.
14.17 Na Prevaljah začeli postavljati most, kmalu odprtje ceste med Dravogradom in Ravnami
Na Prevaljah so danes s podporo nemških prostovoljcev začeli postavljati montažni most čez reko Mežo na cesti, ki vodi proti Lešam. Popoldne pa je predvideno odprtje teden dni zaprte ceste med Dravogradom in Ravnami na Koroškem. Številne ceste na Koroškem so sicer zaradi plazov in posledic poplav še vedno neprevozne, se pa položaj izboljšuje.
🇩🇪konvoj s 27 vozili z enoto 45 pripadnikov Službe za tehnično pomoč Nemčije začel postavljati začasni montažni most na Prevaljah, ki bo predvidoma do nedelje, 13. 8. že povezal odrezani del mesta v smeri Leše, kjer živi več sto ljudi.#poplava2023 pic.twitter.com/pYDtNzQ3yI
— Uprava RS za zaščito in reševanje (@URS_ZR) August 11, 2023
13.34 Na pomoč po poplavah tudi mladi okoljski aktivisti iz tujine
V Slovenijo je na pomoč pri sanaciji posledic poplav prispela tudi skupina mladih okoljskih aktivistov iz tujine, med drugim Nemčije, Avstrije in Hrvaške. Kot so dejali na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, so poplave v Sloveniji posledica neukrepanja celotne evropske politike, ki ga v večji meri občutijo države na robu EU.
Kot je pojasnila direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, je z njo pred nekaj dnevi stopila v stik Luisa Neubauer iz Nemčije, ena od pobudnic okoljevarstvenega gibanja Petki za prihodnost, katerega najbolj znan obraz je švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg.
"Povedala mi je, da se je oblikovala skupina ljudi, ki želi priti v Slovenijo in pomagati pri odpravljanju posledic poplav. Prosila je za pomoč pri organizaciji in v četrtek so bili že v Sloveniji," je dejala. Prva skupina je v četrtek delala na terenu v Sneberjah, danes dopoldne so med drugim pomagali pri razvrščanju hrane, popoldne pa bodo spet na terenu.
13.11 Rdeči križ za prizadete v poplavah zbral več kot milijon evrov
Rdeči križ Slovenije (RKS) je za prizadete v zadnjih poplavah prek bančnih transakcij fizičnih oseb in gospodarskih družb ter s SMS-donacijami do zdaj zbral več kot milijon evrov. Po sto tisoč evrov sta prispevali skupina Supernova in Delavska hranilnica, so povedali za STA.
Ekipe bolničarjev, ki so jih že aktivirali, bodo od danes enotam in lokalnemu prebivalstvu zagotavljale prvo pomoč in psihosocialno podporo, so v RKS zapisali v sporočilu za javnost.
Po vsej državi je v teh dneh dejavnih več kot tisoč prostovoljcev območnih združenj RKS, razdelili so več kot 80 tisoč litrov vode, več kot 40 palet higienskih potrebščin ter več kot 80 palet hrane in prehranskih izdelkov, mleka in otroške hrane. RKS dnevno pomaga 120 tisoč socialno ogroženim posameznikom in družinam.
13.06 Nemško podjetje Kärcher doniralo opremo za čiščenje prostorov
Nemško podjetje Kärcher je Slovenski vojski in upravi za zaščito in reševanje danes doniralo opremo za pomoč pri odpravljanju posledic hude vremenske ujme, ki je prizadela Slovenijo. Oprema je že na poti na prizadeta območja. Gre za skupaj 191 kosov visokokakovostne profesionalne opreme za čiščenje poslovnih in stanovanjskih objektov. Gre za visokotlačne čistilnike, električne generatorje ter črpalke za odpadno vodo za čiščenje poslovnih in stanovanjskih objektov, ki bodo v pomoč ljudem na prizadetem območju.
V Panna Plus bodo skupaj s Kärcher Slovenija izvedli tudi usposabljanje pripadnikov Slovenske vojske, ki bodo uporabljali podarjeno opremo. V Panna Plus so že pred dnevi Rdečemu križu Slovenije donirali deset sesalnikov za suho mokro čiščenje, ki se že uporabljajo na terenu. Vrednost donacije Rdečemu križu je ocenjena na 35 tisoč evrov, vrednost današnje donacije pa na 140 tisoč evrov.
"Gre za opremo, ki je v položaju, v kakršnem smo, izjemnega pomena," je ob današnjem podpisu donatorske pogodbe v Ljubljani poudaril državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. Zagotovil je, da bo donirana oprema nemudoma potovala na prizadeta območja, kjer bo takoj tudi uporabljena.
13.03 V Škofji Loki in Poljanski dolini še naprej veliko dela na cestah, na pomoč tudi Italija in Poljska
V Škofji Loki in Poljanski dolini se nadaljuje sanacija po vodni ujmi, ki je pred tednom dni prizadela večji del Slovenije. Medtem ko je velik del čiščenja že opravljen, zdaj poteka odvoz odpadkov. Še vedno pa je na delu tudi gradbena mehanizacija, ki se trudi zagotoviti čim boljšo prevoznost cest.
Na pomoč pri obnovi mostov priskočili tudi Republika Italija🇮🇹 in Republika Poljska🇵🇱. Pregledali smo ključne lokacije, kjer bi lahko v kratkem času obnovili in zgradili mostove. pic.twitter.com/0DKsPUkaKq
— Robert Strah (@RobertStrah) August 11, 2023
12.57 Minister Jevšek evropski komisarki za kohezijo predstavil dosedanje ukrepe za pomoč po poplavah
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek se je danes z evropsko komisarko za kohezijo in reforme Eliso Ferreira po telefonu pogovarjal o razsežnostih posledic poplav, ki so prizadele Slovenijo. Predstavil ji je dosedanje ukrepe vlade za pomoč ljudem in gospodarstvu ter se ji zahvalil za hiter odziv Evropske komisije in članic EU.
Ob tem jo je povabil na obisk v Slovenijo, da se o razsežnostih posledic poplav prepriča tudi sama. Komisarka mu je zagotovila, da bo naredila vse, da bo lahko v kratkem prišla na obisk, so sporočili z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.
Komisarka je poudarila, da lahko Slovenija pri obnovi računa na podporo EU in da bo komisija pomagala, da bo poraba sredstev uspešna.
Komisarka je še poudarila, da lahko Slovenija računa na podporo EU za obnovo po poplavah in da bo komisija pomagala, da bo koriščenje uspešno. pic.twitter.com/3Qo213tfCr
— Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (@mkrrSI) August 11, 2023
11.59 Na poti tudi pomoč iz Ukrajine
V teh dneh v Slovenijo prihaja veliko mednarodne pomoči. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved, je Slovenija zaprosila predvsem za težko gradbeno mehanizacijo. Skupaj s stroji pa prihajajo v Slovenijo tudi upravljavci te gradbene mehanizacije.
Pomoč z gradbenimi stroji in njihovimi upravljavci tako prihaja iz Italije, blizu slovenske meje je tudi konvoj z gradbenimi stroji iz Slovaške. "Po tej plati je bil odziv res izjemen in zdaj vidimo, kaj pomeni biti v Evropski uniji in sistemu evropske civilne zaščite," je poudaril.
Kljub vojni, ki divja v njihovi državi, je v teh težkih časih Sloveniji na pomoč priskočila tudi Ukrajina. Na poti je več vozil pomoči in pet bagrov, ki bodo pomagali prebivalcem Savinjske doline pri odpravljanju posledic, ki so jih za seboj pustile uničujoče poplave.
"Morda prav zdaj prečka mejo ukrajinska enota s težkimi gradbenimi stroji in več kot 50 ljudmi, ki jih bodo upravljali," je dejal Medved in izpostavil, da Slovenija pri odpravljanju posledic uničujoče ujme in poplav ni sama
Ukrajina zagotavlja humanitarno pomoč Sloveniji za odpravo posledic hudih poplav. Včeraj sem podpisal ustrezen ukaz. Pomagamo svojim prijateljem tudi takrat, ko smo doma v vojni. Solidarnost deluje v obe smeri.
— Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) August 11, 2023
Na terenu je tudi več kot tisoč prostovoljcev in več sto pripadnikov slovenske vojske. Pripadnikom Slovenske vojske na terenu pomagajo tudi vojaki iz drugih držav, med drugim iz Hrvaške, Srbije, Nemčije, Španije in iz Združenih držav Amerike.
Na poti v Slovenijo so tudi vojaki iz Makedonije, Črne gore in Bosne in Hercegovine. "V prihodnjih dneh pa pričakujemo še pripadnike iz nekaterih drugih držav. Vsega skupaj računamo, da bo na slovenskih tleh približno 400 ali nekaj več pripadnikov vojsk iz drugih držav," je med drugim poudaril Medved.
11.45 Golob na terenu v Zgornji Savinjski dolini
Predsednik vlade Robert Golob si je v Zgornji Savinjski dolini ogledal nekatera območja, ki so jih prizadele nedavne ujme. V Braslovčah se je srečal z župani občin v regiji, v Nazarjah pa z direktorji nekaterih v ujmi prizadetih podjetij.
11.41 Bolnišnica v Begunjah znova začela sprejemati paciente
Psihiatrična bolnišnica v Begunjah na Gorenjskem je teden dni po vodni ujmi danes znova začela sprejemati paciente, ki jih je prejšnji petek zaradi posledic poplav morala premestiti v druge bolnišnice. Zaradi uničenih kletnih in pritličnih prostorov so v bolnišnici morali reorganizirati delo, prva groba ocena škode pa presega pet milijonov evrov.
10.49 Policija opozarja na spletne goljufe, ki izkoriščajo poplave
Stisko ob poplavah in pripravljenost pomagati prizadetim izkoriščajo spletni goljufi, ki so inovativni in jih je pogosto težko prepoznati, opozarjajo policisti. Prebivalce pozivajo, naj bodo previdni pri donacijah in spletnih nakupih, v primeru zlorabe pa naj zadevo čim prej prijavijo.
"Občanom svetujemo, da se za kakršnekoli finančne donacije obrnejo na uradne institucije in organe, pri čemer lahko predhodno sami na spletu preverijo resničnost in obstoj bančnih računov," so zapisali.
10.42 V Celju se življenje po ujmi vrača v stare tirnice
V Celju se življenje po vremenski ujmi počasi vrača v stare tirnice. Prva sanacijska dela so končana, plazovi so pod nadzorom, večina cest je odprtih, veliko tudi poškodovanih. Splavarska in levška brv sta zaprti, prav tako mestni park. Še vedno velja previdnost pri obiskih gozdov in Šmartinskega jezera, so danes sporočili s celjske občine.
10.23 Vodnatost rek v Sloveniji se zmanjšuje
Vodnatost rek v Sloveniji se zmanjšuje, kaže hidrološko poročilo Arsa. Reke v večjem delu Slovenije imajo srednje pretoke, Mura s posameznimi pritoki, nekatere reke v Podravju, Krka in Ljubljanica pa imajo velike pretoke. Danes in v prihodnjih dneh se bo vodnatost rek zmanjševala, najhitreje bodo upadale večje reke v vzhodnem delu države.
Hidrološke razmere se po katastrofalnih poplavah izpred tedna dni tako vendarle umirjajo. Obetamo si lahko tudi jasnejše in toplejše vreme. Kot napoveduje agencija za okolje, bo danes sončno. Najvišje dnevne temperature bodo od 25 do 30 stopinj Celzija.
Jutranja temperatura rek je bila od 7 do 18 stopinj Celzija. Morje v Kopru je imelo 25 stopinj, Blejsko jezero 21, Bohinjsko jezero pa 15 stopinj Celzija, še poroča spletna stran Arsa.
10.05 "To ni čas za ambiciozne podvige v gorah"
Podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Klemen Belhar je danes v pogovoru na Radiu Slovenija v teh dneh odsvetoval obisk Kamniško-Savinjskih Alp, Koroške, hribov okoli Jesenic in Škofjeloškega hribovja. "Naj se ljudje usmerijo drugam," je dejal in pozval še: "To ni čas za ambiciozne podvige v gorah, lotite se ciljev, ki predstavljajo manjše tveganje."
Kot je pojasnil, je več planinskih poti odnesla voda, lahko so polne hudourniških nanosov. Planincem svetuje, naj se o tem informirajo na Planinski zvezi Slovenije. A mogoče je, da so uničene tudi druge poti, za katere še ne vedo. "Če naletijo na takšno pot, naj obrnejo. Nihče ne ve, kaj jih čaka višje na gori," je svetoval.
8.57 Danes morda odprtje ceste med Dravogradom in Ravnami na Koroškem
Vodja poslovne enote celjskega podjetja Voc za Koroško Aleksander Celan je danes povedal, da bodo med 10. in 12. uro opravili pregled ceste med Dravogradom in Ravnami na Koroškem, ki jo je je pred tednom dni zalila voda in zasul plaz. Če bodo ocenili, da je cesta varna, jo bodo odprli za promet.
Če bodo cesto odprli, bo to s polovičnimi zaporami. V četrtek so na omenjeni cesti izvedli veliko dela, vendar še niso mogli zagotoviti varnega prometa.
Kot je namreč pojasnil Celan, je voda odnesla okoli 23 metrov te ceste, plaz pa jo je zasul na več mestih, zato cesta od petka v kraju Dobrije ni bila več prevozna. Zaprt je okoli sedemkilometrski odsek.
Pod cesto teče reka Meža, ki je cesto zalila v višini metra in pol.
Narasla Meža je prejšnji konec tedna sicer poplavila številne ceste in objekte. Ob obsežnih padavinah so se začeli sprožati še številni plazovi.
Posledice ujme na Tolstem Vrhu pri Ravnah na Koroškem.
8.53 Sile zaščite in reševanja tudi ponoči in zjutraj na poplavljenem terenu
Že ponoči in tudi to jutro potekajo aktivnosti sil zaščite in reševanja na več deloviščih v krajih, ki jih je pretekli konec tedna prizadela ujma. Najbolj prizadeti območji ostajata Zgornja Savinjska dolina in del koroške regije.
Prostovoljne in poklicne gasilske enote, civilna zaščita, podvodna reševalna služba, gorski reševalci, radioamaterji in drugi izvajajo aktivnosti, povezane s črpanjem vode iz poplavljenih objektov, zagotovitvijo dostopa do odrezanih naselij in zagotovitvijo prevoznosti cest, odstranjevanjem podrtega drevja, odstranjevanjem naplavin ter zagotavljanjem oskrbe prebivalstva (telekomunikacije, električna energija).
Skupaj s pripadniki Slovenske vojske te dni pomagajo tudi pri iznosu poškodovane in uničene opreme iz objektov, odstranjevanju mulja in blata ter začasni sanaciji. S helikopterji pomagata Slovenska vojska in policija, ki opravljata prevoze potrebnih materialnih sredstev na nedostopna območja. Na več območjih, kjer je poškodovan vodovod, se izvajajo tudi prevozi pitne vode, so aktivnosti zadnjih 12 ur popisali v jutranjem poročilu centra za obveščanje uprave za zaščito in reševanje.
Nadaljuje se tudi sanacija infrastrukture. Danes naj bi začeli postavljati montažni most na Prevaljah. Pričakujejo tudi skorajšnje odprtje teden dni zaprte ceste med Dravogradom in Ravnami na Koroškem. Številne ceste sicer še ostajajo neprevozne.
Center za obveščanje sicer poroča tudi o dveh reševanjih v gorah, kjer so morali posredovati gorski reševalci, enkrat so gorski reševalci morali posredovati v občini Bohinj, drugič pa v občini Bovec. Obakrat so pomagali obnemoglima planinkama. Gorski reševalci so sicer te dni večkrat prosili ljudi, naj ne hodijo v gore, še posebej če niso pripravljeni, saj razpoložljive sile usmerjajo v pomoč prizadetim v poplavah.
8.17 Meteorolog Šter: Julijsko deževje je že napovedovalo katastrofo
Glavni vzrok za ekstremno padavinsko dogajanje je bil sovpad različnih dejavnikov, ki niso značilni za ta letni čas. "Že precej pred dogodkom se je nakazovalo, da nas za konec večdnevnih neurij morda čaka najhujše," je zapisal meteorolog Blaž Šter. Globoka zaloga s hladnim višinskim zrakom se je spustila v Sredozemlje, to pa je nekaj, kar je bolj običajno za september ali oktober, ko je v ozračju manj vlage, je pojasnil.
Vse se je zgodilo le v eni noči, ko so se pogoji ujeli, opisuje dogajanje 4. avgusta in razlaga: "Z okrepljenim jugozahodnikom nas je dosegla izjemna količina vlage nadpovprečno toplega Sredozemskega morja, obenem nas je pri tleh od severovzhoda že preplavil nekoliko hladnejši zrak."
Že precej pred dogodkom se je nakazovalo, da nas za konec večdnevnih neurij morda čaka najhujše. Globoka zaloga s hladnim višinskim zrakom se je spustila v Sredozemlje. Nekaj kar je bolj običajno za mesec september ali oktober, ko je v ozračju manj vlage. (2/7) pic.twitter.com/BkOpF9LT3D
— Blaž Šter (@vremenolovec) August 10, 2023
"Začelo se je večurno proženje nevihtnih celic nad alpsko-dinarsko pregrado. Klin hladnega zraka je deloval podobno kot gorska pregrada, zato se padavine nad ravninskimi deli niso sušile. Nasprotno, dviganje zračne mase se je še okrepilo," piše Šter na omrežju X.
Močne padavine so zajele velik del države. Tako je na območju Polhograjskega hribovja v manj kot desetih urah padlo več kot 200 milimetrov dežja, kar je več od povprečja v vsem mesecu. "Pas zelo močnih padavin je bil zaradi močnega jugozahodnika obsežen in je segel vse do Koroške, kjer ni padlo dosti manj, okoli 150 milimetrov."
Dodal je, da bi bile posledice dosti manjše, če bi bilo proženje nevihtnih celic le kakšnih 50 kilometrov severneje, kjer so takšne količine dežja manj ekstremne. Tako pa so ob izjemni namočenosti sledili katastrofalne poplave in številni zemeljski plazovi, položaj pa je kasnejše deževje dodatno poslabšalo.