Nedelja, 9. 9. 2018, 8.52
5 let, 7 mesecev
Skoraj tako slovesno kot pred 161 leti
Med Ljubljano in Trstom ponovno zapeljali potniški vlaki #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,55
16
Potniški vlak bo povezoval Ljubljano in Trst vsak dan dvakrat v obe smeri, jutranji odhod iz Ljubljane in večerni prihod v Ljubljano pa bosta zagotavljala tudi neposredno povezavo Slovenije s tržaškim letališčem in Vidmom.
Po dobrih dveh urah in pol po odhodu iz Ljubljane je v nedeljo, 9. septembra, ob 8.39 na tržaško železniško postajo po dolgem času ponovno zapeljal prvi redni potniški vlak iz Ljubljane.
Tako je Slovenija po dolgoletni prekinitvi ponovno dobila pravo železniško potniško povezavo še s svojo edino sosedo, kamor potniški vlaki iz Slovenije več let niso vozili.
Prizor, ki ga na tržaški železniški postaji nismo videli sedem let:direkten vlak za Slovenijo! @slozeleznice @SiolNEWS pic.twitter.com/zZ49qmvJ96
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) September 9, 2018
Do meje je še nekako šlo
Od 14. decembra 2014 so sicer Slovenske železnice po prekinitvi železniškega potniškega prometa med Slovenijo in Italijo leta 2011 samostojno in s svojimi vlaki (garniture Desiro proizvajalca Siemens, ki vozijo na slovenskih elektrificiranih progah) ob soglasju italijanskih železnic zagotavljale povezavo z obmejnimi Opčinami (Villa Opicina).
V tem voznem redu se je povezava okrepila na do šest voženj dnevno, a je uporabnost teh povezav za daljša potovanja in celo za Trst vendarle ostala omejena.
Od 14. decembra 2014 so Slovenske železnice zagotavljale povezavo Slovenije z obmejnim mestom Opčine, a so bile do današnjega začetka vožnje direktnih vlakov med Slovenijo in Trstom možnosti nadaljevanja potovanja iz Opčin zelo skromne.
Ali bomo v Sloveniji prej dobili integrirano vozovnico za Trst kot za Ljubljano?
Od Opčin namreč ni bilo nobenih nadaljnjih povezav z italijanskimi vlaki – edina možnost je bila pot do Trsta s tržaškim (pri)mestnim prevozom in od tam v Italijo ali še naprej.
Za takšno potovanje si je še vedno treba priskrbeti ločeni vozovnici, a na Slovenskih železnicah napovedujejo razvoj in uvedbo enotne multimodalne vozovnice, ki bo zajemala tako prihod z vlakom do Opčin kot nadaljevanje poti do Trsta s tržaškim mestnim prevozom.
Če se to kmalu uresniči, ostane še želja, da bi takšne enotne vozovnice dobili tudi znotraj Slovenije in za mestni promet v slovenskih krajih.
Pogajanja potekajo tudi v smeri usklajevanja voznega reda tržaškega primestnega avtobusa z voznim redom slovenskih maloobmejnih vlakov ter vzpostavitve dodatne avtobusne postaje v neposredni bližini openske železniške postaje.
Premostitveni avtobus ostaja
Kot premostitev v času brez potniških vlakov med Slovenijo in Italijo so predlani Slovenske železnice v sodelovanju z avtobusnim prevoznikom Arriva, ta je v lasti nemških železnic, vpeljale hitro avtobusno povezavo med Ljubljano in Trstom, ki vozi v vsako smer dvakrat na dan. Posebnost teh avtobusnih povezav je, da na njih veljajo železniške vozovnice in da so te vključene v evropski železniški voznoredni sistem.
Prva vožnja vlaka 1824 (ETR 563) Ljubljana-Udine/Videm. Vlak je iz Ljubljane štartal v nedeljo, 9. septembra ob 5:57.
Z današnjo uvedbo direktnih vlakov med Slovenijo in Trstom bodo avtobusi, vsaj za zdaj, ostali v voznem redu, saj z njimi v Trstu zagotavljajo dodatne povezave za bolj oddaljene cilje v Italiji in drugih državah.
Na prvem vlaku v Trst je bil cesar Franc Jožef
Proslava ob ponovni vzpostavitvi potniških vlakov med Slovenijo in Trstom na tržaški železniški postaji najbrž ni bila tako razkošna kot 27. julija 1857. Takrat so ob navzočnosti avstrijskega cesarja Franca Jožefa in štirih avstrijskih nadvojvod uradno odprli Južno železnico, ki je prek Slovenije povezala avstrijsko prestolnico Dunaj s takrat največjim avstrijskim morskim pristaniščem Trst.
Sta pa ponovni prihod prvega potniškega vlaka iz Slovenije v Trst, s katerim sta se zapeljala tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc in minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, pozdravila predsednik avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga ter odbornik za prevoze in infrastrukturo avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Graziano Pizzimenti.
Na prvem vlaku od Ljubljane do Trsta je bila tudi evropska komisarka Violeta Bulc:
Neposredna povezava enkrat dnevno do Vidma in nazaj
Nova vlaka, iz Ljubljane bosta odpeljala vsak dan ob 5.57 in 16.10, bosta s prihodom na tržaško železniško postajo zagotavljala dobre povezave z italijanskimi regionalnimi vlaki do Benetk, Vidma in Trbiža, pa tudi z vlaki Intercity in hitrimi vlaki Frecciarossa (Rdeča puščica) do Benetk, Milana, Rima, Firenc in še nekaterih večjih italijanskih mest.
Po jutranjem prihodu v Trst bo po dobrih desetih minutah postanka (in z zamenjavo številke vlaka) ista kompozicija nadaljeval pot do Vidma (Udine), kamor bo prispela ob 9.52. Ta vlak bo obenem zagotavljal neposredno povezavo Slovenije s Tržičem (Monfalcone), tržaškim letališčem in Palmanovo.
Slovenija je po dolgoletni prekinitvi ponovno dobila pravo železniško potniško povezavo še s svojo edino sosedo, kamor potniški vlaki iz Slovenije več let niso vozili.
Enako bo veljalo za večerni prihod v Ljubljano ob 21.48. Garnitura, ki bo odpeljala iz Vidma ob 17.54 in bo v Trst prispela ob 18.58, bo ob 19.09 nadaljevala pot (z drugo številko vlaka) proti Sloveniji. Iz Trsta pa bo mogoče z vlakom proti Sloveniji odpotovati še vsak dan ob 9.01, prihod v Ljubljano pa je po voznem redu predviden ob 11.36.
Iz Ljubljane do Trsta osem postankov v Sloveniji, cena vozovnice osem evrov v eno smer
Do uveljavitve novega voznega reda v decembru bodo na slovenski strani nekateri vlaki za Italijo in iz Italije ustavljali na vseh običajnih postajah in postajališčih potniškega vlaka. Z novim voznim redom, ki bo začel veljati 9. decembra, bodo ti vlaki pri nas ustavljali samo še na postajah Borovnica, Logatec, Rakek, Pivka, Postojna, Divača in Sežana ter na postajališču Ljubljana Tivoli.
Za vozovnico od Ljubljane do Trsta je treba odšteti osem evrov v eno smer, za povratno pa 16 evrov. @slozeleznice @SiolNEWS pic.twitter.com/dJtCj8Kr21
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) September 9, 2018
Vozovnice na relaciji Ljubljana-Trst ali obratno so na voljo brez posebnih pogojev po ceni osem evrov v eno smer.
Za pot do nove železniške postaje, ki je od tržaškega letališča oddaljena le nekaj minut hoje po nadvozu, bo cena višja za 3,60 evra, za vožnjo od Ljubljane do Vidma ali obratno pa je treba odšteti 15,60 evra.
Direktor Slovenskih železnic - Potniški promet Boštjan Koren odgovarja, kaj se je zgodilo zdaj, kar prej v sedmih letih ni bilo možno:
Italijanski vlak španskega proizvajalca
Obnova železniške potniške povezave med Slovenijo in Italijo je sad (dolgotrajnih in zahtevnih) pogajanj Slovenskih železnic in italijanskih državnih železnic Trenitalia. Pogovore so močno podpirali številni deležniki na strani Republike Slovenije, dežele Furlanija - Julijska krajina in Evropske komisije, so pojasnili pri Slovenskih železnicah.
Povezavo med Trstom oziroma Vidmom in Slovenijo bodo izvajali s potniškimi garniturami ETR 563 italijanskih železnic, ki že izvajajo regionalni potniški promet v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina (Friuli-Venezia Giulia). Imenujejo jih tudi Civity, na vsakem od osmih, kolikor jih je v prometu, je ime enega izmed mest v Furlaniji - Julijski krajini.
Skoraj 300 mest, na voljo tudi vtičnice
Teh osem kompozicij je španski proizvajalec CAF (Construcciones y Auxiliar de Ferrocarriles) proizvedel med letoma 2012 in 2014 za deželo Furlanija - Julijska krajina, na tirih katere so začeli voziti leta 2015. To so bila tudi prva naročila tega modela, za katerega so se potem odločile tudi črnogorske železnice in manjša železniška uprava na jugovzhodu Italije, sorodni modeli tega podjetja, ki izdeluje tudi tramvaje, pa vozijo po tirih številnih železniških uprav v približno 20 državah.
Posamezna garnitura ima 297 sedežev v drugem razredu, predviden je tudi prostor, kamor lahko naložijo do 20 koles. Na vlaku so tudi električne vtičnice, ki jih bodo potniki gotovo uporabljali za polnjenje svojih mobilnih naprav in napajanje računalnikov.
Posamezna garnitura ETR 563, ki vozi po italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina in od danes tudi po Sloveniji, ima 297 sedežev v drugem razredu.
Vse kompozicije imajo vsa potrebna dovoljenja in varnostne elemente za vožnjo po slovenskih tirih ter so opremljene z napisi v slovenskem jeziku (kar bi bile glede na dvojezičnost velikega dela Furlanije - Julijske krajina lahko tudi, če ne bi vozile v Slovenijo).
Prepad med Opčinami in Trstom močno podaljša železniško pot
Vožnja z vlakom med Ljubljano in Trstom je na prvi pogled videti dolga: dobri dve uri in pol v eno smer. Že na odseku med Ljubljano in Opčinami vlak zaradi daljše poti in počasnejše povprečne hitrosti v primerjavi z direktnimi avtobusi izgublja dirko.
Prva vožnja vlaka 1824 Ljubljana-Udine: menjava posadk na Opčinah @slozeleznice @SiolNEWS pic.twitter.com/us1rnOTNAb
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) September 9, 2018
Ena od večjih časovnih ovir je odsek med Opčinami in Trstom. Čeprav sta ta dva kraja oddaljena le nekaj kilometrov, je zaradi velike višinske razlike železniška proga med njima speljana po precej daljši poti (29 kilometrov), ki omogoča premagovanje teh približno 400 metrov vertikale.
Za tolažbo: zadnjih deset kilometrov pred Trstom se železnica počasi spušča do mesta in ob tem ponuja enkratne razglede na celoten Tržaški zaliv.
Osem kompozicij vlaka ETR 563, ki v turnusih vozijo tudi v Slovenijio, so v lasti dežele Furlanije-Julijske Krajine, vsaka od njih pa je poimenovana po enem od mest v tej italijanski deželi.
Zakaj vsakič 20 minut na Opčinah?
Še največ možnosti za časovni prihranek ponuja optimizacija menjave slovenske in italijanske posadke vlaka na Opčinah. Zaradi tega namreč vsak vlak med Slovenijo in Trstom ali obratno tam stoji kar 20 minut (enako kot v času nekdanje države, ko so Italijani tam na takratnih "gomulkah" opravljali kar striktno mejno kontrolo), čeprav je sistem elektrifikacije v Sloveniji in Italiji enak.
Za primerjavo, slovenska in avstrijska posadka se ob predaji mednarodnih vlakov na Jesenicah zamenjata v od petih do sedmih minutah, čeprav imata Slovenija in Avstrija različna sistema elektrifikacije.
Marko Bandelli, kandidat za ministra za razvoj, strateške projekte in kohezijo, o pomenu današnjega dne:
Ali še pomnite Casanovo?
Še vedno pa ne bomo imeli neposredne železniške povezave Slovenije z Benetkami – te so namreč v drugi italijanski deželi, kar pomeni drugačne pogovore, druge deležnike, dodatna dovoljenja …
Lahko samo še z nostalgijo gledamo na sredino prejšnjega desetletja, ko smo imeli tudi med Slovenijo in Benetkami več povezav. Deloma so jih vzdrževali tudi slovenski "fiati" serije 310, tisti, ki jih vidimo na vlakih ICS (ali se še spomnite vlaka Casanova?).
Vse kompozicije italijanskih železnic, ki vozijo v Slovenijo, imajo vsa potrebna dovoljenja in varnostne elemente za vožnjo po slovenskih tirih ter so opremljene z napisi v slovenskem jeziku.
Benetke: razmeroma blizu, a po tirih še vedno ne direktno
Nato je bilo teh povezav skoraj vsako leto manj – na Slovenskih železnicah pravijo, da zaradi vedno bolj ostrih ekonomskih in tehničnih pogojev, ki so jih postavljale italijanske železnice.
Zanimivo je, da so ravno v tem času z ohranjanjem neposrednih povezav z Italijo velike težave imele tudi avstrijske, madžarske in francoske železnice, zaradi česar so tudi na teh mednarodnih relacijah izginevali vlaki.
dobre povezave z italijanskimi regionalnimi vlaki do Benetk, Vidma in Trbiža, pa tudi z vlaki Intercity in hitrimi vlaki Frecciarossa (Rdeča puščica) do Benetk, Milana, Rima, Firenc in še nekaterih večjih italijanskih mest.
Čeprav med Slovenijo in Italijo še vedno ni enako pogostih in raznovrstnih železniških potniških povezav kot nekoč, so danes vzpostavljene ponovne vožnje potniških vlakov med Slovenijo in Trstom ter prva neposredna železniška potniška povezava med Slovenijo in Vidmom vendarle pomembna in dobrodošla novost in pridobitev tako za prebivalce kot obiskovalce z obeh strani meje.
16