Petek, 14. 1. 2022, 10.39
2 leti, 3 mesece
Masleševa diploma: takšna so prva pojasnila, kaj se je dogajalo za zaprtimi vrati
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,78
62
Še vedno ni jasno, zakaj na diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše, ki jo je objavilo vrhovno sodišče, ni nobenega pečata in kako mu je pravosodni izpit kljub predpisani dveletni praksi uspelo opraviti manj kot leto dni po diplomi.
Sodni svet včeraj ni končal razprave o izobrazbi vrhovnega sodnika Branka Masleše in višje sodnice Jasminke Jaše Trklje. To temo bodo prednostno znova odprli na naslednji seji, ki bo v četrtek. Maslešev odvetnik Emil Zakonjšek se je iz razprave izločil. Novinarji na sejah sodnega sveta ne smemo biti prisotni.
"Sodni svet se je na 10. seji 13. 1. 2022 seznanil z medijskimi objavami s področja pravosodja v zvezi z veljavnostjo diplome in pravosodnega izpita sodnika Branka Masleše in veljavnostjo pravosodnega izpita sodnice Jasminke Jaše Trklje, novinarskimi vprašanji ter poslanskim vprašanjem in odgovori predsednika sodnega sveta nanje. V tej zvezi je sodni svet začel razpravo, ki jo bo nadaljeval na prvi naslednji seji prednostno pred vsemi preostalimi točkami. V ta namen se bo 11. seja sodnega sveta 20. 1. 2022 začela ob 12.00. Pri obravnavi te točke nista sodelovala mag. Emil Zakonjšek in dr. Erik Kerševan, ker sta bila na njun predlog izločena," so nam sporočili iz sodnega sveta.
Izgovori Damijana Florjančiča
Kot je znano, se je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič na stališče sodnega sveta o neprimernosti komuniciranja vrhovnega sodišča glede diplome vrhovnega sodnika Branka Masleše odzval z izgovorom, da je bila na Twitterju objavljena izjava Masleše, "kar zaradi omejenosti števila znakov pri sporočanju na družbenem omrežju morebiti ni bilo dovolj razvidno", pri čemer ni omenil, da se je vrhovno sodišče po elektronski pošti, kjer ni omejitve znakov, enako odzvalo na vprašanja našega spletnega portala.
Vprašanje obstoja diplom sodnikov je, upoštevajoč zakonsko predpisan postopek izvolitve, v katerem se presoja izpolnjevanje pogojev za zasedbo sodniškega mesta, odveč. Vrhovni sodnik bo glede zapisanih neresnic vložil tožbo. Znesek odškodnine bo nakazal v dobrodelne namene.
— Vrhovno sodišče Republike Slovenije (@vrhovno) December 6, 2021
Seje sodnega sveta zaprte za javnost
Na naše vprašanje, kako s tega vidika komentirajo Florjančičev odziv, so nam iz sodnega sveta pojasnili, da se bodo po seznanitvi na seji člani sodnega sveta odločili, ali bodo v zvezi s tem sprejeli morebitno stališče. Dodali so, da so seje sodnega sveta skladno s poslovnikom praviloma zaprte za javnost, kar izključuje tudi morebitno navzočnost novinarjev na seji.
Ključna vprašanja, na katera še vedno ni odgovora
Medtem javnost še vedno ni dobila odgovorov na naslednja vprašanja glede Masleševe izobrazbe:
- Zakaj na diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše, ki jo je objavilo vrhovno sodišče, ni nobenega pečata?
- Katere obveznosti je moral gospod Masleša izpolniti, da se mu je priznal pravosodni izpit?
- Ali je del teh obveznosti opravil tudi v okviru služenja vojaškega roka? Če da, katere?
Zakon iz SRS določal dve leti pripravništva
Spletni portal prava.si je objavil zakon iz nekdanje Socialistične republike Slovenije, v katerem je zapisano, da smejo pravosodni izpit opravljati tisti, ki so kot diplomirani pravniki najmanj dve leti opravljali pravniško delo pri sodišču.
Masleša je namreč pravosodni izpit, enako kot diplomo, opravil v Sarajevu, in sicer manj kot leto dni po koncu študija.
Še ena velika afera v slovenskem sodstvu?
Sodni svet pa se medtem noče opredeliti do pravosodnega izpita višje sodnice Jasminke Jaše Trklje, ki ga je opravila leta 1987 v Sarajevu, in sodbe slovenskega vrhovnega sodišča iz leta 2020, po kateri je s pravniškim državnim izpitom izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ. "Gre za očitke, ki so pomembni, ne kot konkreten primer, ampak ker zaradi zanimanja javnosti vplivajo na zaupanje v pravosodje. Zato je treba zadevo razjasniti," pa pravijo na ministrstvu za pravosodje.
62