Sobota, 25. 3. 2023, 22.50
1 leto, 8 mesecev
Martin Golob: Včasih imamo usta tudi za to, da jih zapremo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,74
27
Župnik Martin Golob zase pravi, da ni svetnik, ampak samo človek, ki je rad lepo oblečen. Tako kot večina moških obožuje glasne avtomobile in si kdaj pa kdaj ob kozarcu vina rad privošči dober stejk. Če ne bi bil duhovnik, bi bil najverjetneje novinar, saj ga zanimajo zgodbe ljudi. Svojo zgodbo je z nekaj pomoči strnil v knjigi z naslovom Na spletni prižnici, ki je izšla novembra lani, do zdaj pa je bilo prodanih že več kot 13 tisoč izvodov. Z Golobom, enim od najbolj znanih župnikov v Sloveniji, smo se pogovarjali o tem, kako na njegovo izpostavljanje v javnosti gledajo stanovski kolegi, kako se spopada s kritikami, tudi zaradi oblačil, ki jih nosi, pa o aferah, ki pretresajo cerkveno skupnost, in njegovih načrtih za prihodnost. Kaj je povedal o svoji knjigi, ki so jo slovenski bralci vzeli za svojo, pa si oglejte v zgornjem videu.
Pred dobrima dvema letoma se je župnik Martin Golob iz župnije Srednja vas v Bohinju po dekretu cerkve preselil v novo župnijo, Grosuplje. Ujeli smo ga ravno po kosilu, ki ga zanj in še za dva duhovnika vsak dan pripravi gospa Marija. Tokrat jim je postregla s čemaževo juho, njoki in solato, ki jo ima, kot nam pove, izjemno rad. V hrani uživa, od časa do časa si zato privošči tudi pico ali pa dober kos mesa in kozarec rdečega vina.
"Sem čisto navaden možakar. Kdor misli, da sem svetnik, se moti. Rad imam dobre avtomobile, to me poživi, takrat čutim, da sem človek, da sem moški, všeč mi je adrenalin."
Je najstarejši izmed šestih bratov. Odraščal je na kmetiji, delo z zemljo in živalmi mu tako pomeni način življenja. Veseli pa ga tudi delo z ljudmi in zato je po končani srednji šoli razmišljal o študiju novinarstva. A je potem, ko je zaradi popravnega izpita maturo opravil šele v drugem roku, pristal na teološki fakulteti.
"Rad imam zgodbe ljudi, rad se pogovarjam, želim pa tudi poslušati, ne samo pridigati in govoriti. V duhovništvu lahko delam oboje, z ljudmi se pogovarjam in poslušam njihove zgodbe, ko pridejo k meni za pogreb, poroko, ko se srečajo z boleznijo. Dragoceno je, ko ljudje prinesejo na pladnju svoje življenje. Napisali bi lahko toliko knjig, kolikor je ljudi."
Svojo zgodbo je Golob ob pomoči Lojzeta Grčmana zapisal v knjigi Na spletni prižnici. Knjiga je doživela velik uspeh, ravno v tem času pa se nadaljuje promocijska turneja knjige. Golob priznava, da si včasih naloži preveč dela, a nekako mu uspeva: "Moraš biti spreten in izkoristiti vsak trenutek. Vsako stvar, ki jo delam, delam stoodstotno. Osredotočen sem na svoje delo, zjutraj zgodaj vstanem, zvečer grem malo pozneje spat, čez dan se posvetim temu, kar moram narediti. Moje glavno delo je župnija, učim tudi verouk, opravljam še redno pisarniško delo. Vse to nekako lepo vodim."
"Želim si zdrave starosti, v kakšni hribovski župniji, kjer bi dneve preživljal s starejšimi mamami, zvečer pa v kakšni gostilni s starimi očeti. Da bi malo molil, bral. Želim ostati v župniji, med ljudmi, tukaj v Grosuplju smo se lepo ujeli. Želim si, da ostane tako, kot je, in da bom zdrav, da bom lahko še naprej delal," o načrtih za prihodnost pove Martin Golob.
Nekoč sem stvari premleval za nazaj, zdaj naredim svoje in grem naprej
Petintridesetletnik se je svojega poslanstva lotil nekoliko drugače. Oznanja vero in ljudi nagovarja tudi prek družbenih omrežij, a se nima za vplivneža. Širna Slovenija ga je spoznala, ko je v obdobju epidemije koronavirusa prek spleta prenašal svete maše. Takrat je marsikdo zmajeval z glavo in si mislil, kaj počne ta mladi župnik. A kot nam pove Golob, so se ljudje njegovega načina delovanja zdaj že navadili. Želi si, da bi tudi drugi duhovniki sodelovali na družbenih omrežjih, da jim ne bi bilo težko sprejeti pogovora z novinarjem, da bi radi nastopali in da bi na to gledali kot na del svojega poslanstva.
"Včasih mi kakšen duhovnik nameni pohvalo, vem, da veliko kolegov moli zame. Seveda pa marsikomu to, kar počnem, ni preveč všeč. Deležen sem tudi kritik, nekatere so upravičene, pri nekaterih je v ozadju mogoče čutiti kaj drugega. Načeloma tega zdaj ni več toliko, na začetku, ko sem se še malo prebijal, je bilo tega več in tudi sam pri sebi sem se spraševal, kam to vodi. Nekoč sem veliko več premleval stvari za nazaj, se ukvarjal sam s sabo, ampak zdaj naredim svoje in grem naprej," pravi Golob.
Tudi z ljubosumnimi posamezniki se ne ukvarja preveč. "To je nekako značilno za Slovence, sam pa niti nimam časa, da bi se ukvarjal s tem. Če bi mi bilo dolgčas, bi se mogoče prepuščal takšnim mislim in se postavil v vlogo žrtve, česar pa nočem. Če je kdo ljubosumen, je to pravzaprav njegova stvar."
Če človek dela, si lahko tudi privošči
Ljudi ni zmotila le njegova odprtost, kritizirali so ga tudi zaradi oblačil, ki jih nosi. Pogosto ga namreč vidimo v oblekah priznanih blagovnih znamk, kar nekako ne gre skupaj s skromnostjo, ki jo zagovarja Katoliška cerkev. A sam ne skriva, da ima rad lepe stvari in da mu veliko pomeni, da je urejen.
"Jaz nisem obljubil uboštva, to so obljubili redovniki. Poleg tega večino stvari dobim oziroma mi jih podarijo, na primer za rojstni dan. Je pa res, da imam rad lepe stvari in da ne morem iz svoje kože. Če imamo dobro slovensko znamko, ki mi je všeč, bom kupil dobro stvar in jo imel za dlje časa. Pregovor, da sem preveč reven, da bi kupoval poceni, drži. Ne bom se delal ubogega in razcapanega, to bi ne nazadnje pomenilo, da sem zanikrn in da ne znam poskrbeti zase. Poleg tega veliko delam in če človek dela, si po mojem mnenju lahko tudi kaj privošči. Seveda zelo rad tudi dam in na to sem izredno ponosen. Ne živim razkošno, če kupim kakšno lepo stvar, ker se v njej dobro počutim, to po mojem mnenju ni greh. Kot duhovnik zastopam ljudi in želim, da jih ni sram in da s ponosom povedo, da sem njihov župnik."
Župnik Martin Golob sebe nima za vplivneža, zaveda pa se, da vsak izmed nas na koga vpliva in da imajo besede svojo moč.
"Rupnik je naredil veliko dobrega, a to ne opravičuje ničesar"
V pogovoru je spregovoril tudi o aferi, ki pretresa cerkveno skupnost in v katero je vpleten znani slovenski duhovnik, pater Marko Ivan Rupnik. Golob ga je srečal enkrat v življenju, Rupnikova dela in duhovne vaje ga, kot pravi, navdihujejo, ga pa vsaka takšna afera razžalosti.
"Bog dela tudi, če je človek grešen. Kaj so bila njegova grešna dela, ne vem, to bodo pokazale in povedale druge institucije. Vem, da sodni procesi tečejo, jaz sam pa ne morem soditi, kaj je bilo in kaj ni bilo, ne morem se postaviti na nobeno stran. Če se je to zgodilo, ni prav, nobeno zlo ni prav, prinese veliko žalosti in ne nazadnje so tukaj žrtve. Dejstvo je, da je Rupnik naredil veliko dobrega, a to ne opravičuje ničesar. Če to drži, je žalostno, da tega 30 let nihče ni slišal. Zato ni kriv samo Rupnik, ampak tudi vsi tisti, ki so bili zraven, ki so vedeli, da se to dogaja, pa so bili tiho."
To pa ni edini primer, ki meče slabo luč na Katoliško cerkev. V javnosti nemalokrat prebiramo o aferah duhovnikov, o njihovih nezakonskih otrocih. Golob pove, da se o tem med seboj ne pogovarjajo, da pa mu je ob takih zgodbah težko. "Zelo podobno se počutim, kot bi se počutil nekdo, ki izve, da je njegov brat ali sestra zašla na kriva pota. Jaz imam pet bratov in če bi izvedel, da komu ne gre dobro ali da je zagrešil kakšen zločin, bi mi bilo težko. Po eni strani ga imam rad, po drugi strani to, kar dela, ni prav in ga pri tem ne podpiram. Podobno se počutim, ko se v cerkvi dogajajo kakšne takšne zadeve. Na neki način me to prizadene, ker je to del moje skupnosti. Zavedam se, da je skupnost še vedno lepa in čista. Cerkev kot taka je lepa in plemenita, člani v tej cerkvi pa smo tudi grešni. Če zasledim kakšne take afere, darujem svoje trpljenje tudi za to, še bolj poskušam biti goreč in čim boljše delati. Vse slabo je treba obsoditi."
Seveda nas je zanimalo, ali tudi sam dobiva kakšna neprimerna sporočila ali vabila. A pravi, da je hvaležen, da se mu kaj takega ne dogaja. "Hvaležen sem Bogu, da kakšnih neprimernih sporočil ne dobivam. Dobim mogoče kakšno jezno sporočilo, da bi dobival kakšne gole slike, kakšna prostaška sporočila, pa ne. Moji sledilci so zelo prijetni in prijazni."
Ko spregovorimo o aferah, ki jih znotraj Cerkve ni malo, Martin Golob z nami deli citat Erazma Rotterdamskega, ki je Martinu Luthru rekel: "Če cerkev potrpi z mano, potem bom jaz potrpel z njo. To pomeni, da tudi jaz nisem popoln, delam napake in grešim, a če cerkev z mano potrpi, bom tudi jaz s cerkvijo."
Golob o papežu Frančišku: Je zelo pogumen, dela velike korake odločnosti
Če je Golob v slovensko cerkveno skupnost s svojim načinom delovanja prinesel neko svežino, je na ravni Katoliške cerkve podobno storil papež Frančišek.
V življenju Martina Goloba so se zamenjali trije papeži. Ravno zdaj mineva deset let, odkar je na Petrovem sedežu papež Frančišek. Kljub temu, da ga marsikdo kritizira, saj se je vodenja Katoliške cerkve lotil na nekoliko drugačen način, ga Golob vidi kot pogumnega človeka, ki je v svojem papeževanju izjemno spontan.
"Kdo sem jaz, da bom ocenjeval njegovo delo. Zdi se mi, da je zelo dober bralec navdihov svetega duha, in v tem mi je za zgled. Pozoren je do tistih, ki jih svet pozablja. Večkrat se spomnim njegovih besed, da je treba dišati po ovcah, torej da duhovnik diši po ljudeh, da je blizu ljudem. V navdih mi je, ko me opomni, da nisem tukaj gospod, ampak nekdo, ki poskuša služiti in pomagati ljudem. Mislim, da imamo pravega Petrovega naslednika. Je zelo pogumen, dela velike korake odločnosti in zato ni čudno, da ima kdaj kdo kakšen siv las zaradi njega. Včasih sem žalosten, ker se kar tako počez kritizira in obsoja. Ogromno je pametnjakovičev, ki govorijo, kaj in kako bi moral on narediti. A da nekdo stopi v čevlje papeža, ni tako preprosto. Hitro smo kritični do političnih oblasti, pa do drugih oblasti, in to povsem po nepotrebnem. Včasih imamo usta tudi za to, da jih zapremo," je prepričan Golob.
27