Majniška deklaracija: ko Slovenci zahtevajo suvereno državo

Majniška deklaracija je nastala leto po tem, ko sta aretacija Janeza Janše in sojenje četverici JBTZ (poleg Janše še Ivan Borštner, David Tasič in Franci Zavrl) na jugoslovanskem vojaškem sodišču v Ljubljani zanetila iskre slovenske pomladi. Negotovi in dinamični časi Slovenska družba je bila v dinamičnem procesu spreminjanja: med ljudmi je vrelo, civilna družba je cvetela, ustanavljali so nove stranke, stari komunistični sistem je imel vse več razpok … Toda hkrati so bili to negotovi časi, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, zvezne države, ki je zaradi gospodarske krize in vse hujših mednacionalnih trenj pokala po šivih in grozila, da bo postala sod smodnika – grožnja, ki se je pozneje tudi uresničila. Sovražna jugoslovanska armada Jugoslovanska ljudska armada (JLA), ki je s sovražnostjo gledala na slovenske demokratične in osamosvojitvene procese, je vse bolj rožljala z orožjem. Rožljanje se je spremenilo v vojaški napad junija 1991.

In v teh napetih in negotovih časih se je na Kongresnem trgu, od velikega zborovanja v času procesa proti četverici skoraj tradicionalnem kraju protestnih shodov, 8. maja 1989 zbrala nekajtisočglava množica.

Protestni shod proti drugi aretaciji Janeza Janše Zborovanje je bilo povezano s prej omenjenim procesom proti četverici JBTZ, saj je slovenska komunistična oblast v skladu s sodbo jugoslovanskega vojaškega sodišča zahtevala od Janše, da odide na prestajanje kazni. Zborovanje je bilo tako protestni shod v podporo Janši.

Ker pa oblast Odboru za varstvo človekovih pravic (ta je bil ustanovljen po aretaciji Janše junija 1988) ni dala dovoljenja za shod, je bil shod formalnopravno organiziran kot odprta seja Republiške konference ZSMS, takratne mladinske organizacije.

Kdo je napisal deklaracijo? Majniška deklaracija je nastala aprila 1989 na sestanku v pisarni Dimitrija Rupla na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (to je zdajšnja FDV). Kot piše Rupel v knjigi Skrivnost države, ki je izšla tri leta po nastanku deklaracije, so pri pisanju poleg njega sodelovali Janša, France Bučar, Hubert Požarnik in Veno Taufer. Proti temu je protestiral Ivo Urbančič, ki je trdil, da je sodeloval na sestanku. Rupel je po tem prištel med pisce tudi Urbančiča, takšen seznam podpisnikov je objavljen tudi na spletni strani Slovenska pomlad.

Po razlagi Tauferja, objavljeni v Delu junija 2011, torej 22 let po pisanju deklaracije, pa na sestanku Janše ni bilo. Kot je decembra 2011 pisal Dnevnik, se Požarnik s sestanka dobro spomni le Rupla in Bučarja, Bučar pa se poleg Janše ni spominjal še Urbančiča. Spet drugače je Bučar povedal leta 2014, ko se je zagotovo spomnil le Rupla in Tauferja (vir: Mladina).

Kaj je zmotilo Kučana Temeljno sporočilo Majniške deklaracije je bila zahteva po suvereni državi slovenskega naroda in demokraciji. Podpisniki so bili Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza (SDZ), Slovenska kmečka zveza (SKZ – zdajšnja SLS), Slovensko krščansko socialno gibanje (poznejši Slovenski krščanski demokrati), Socialdemokratska zveza Slovenije (zdajšnja SDS), Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev.

Proti Majniški deklaraciji je nastopil takratni prvi mož slovenskih komunistov Milan Kučan: "Nekateri slovenski demokrati, ki so tako goreči nosilci Majniške deklaracije, vidijo perspektivo mimo socializma in mimo Jugoslavije. Sam pa sem prepričan, da se odpovedati Jugoslaviji pomeni odpovedati lastni državi (glej: glasilo Komunist, 6. junij 1989)."

Slovenski komunisti za socializem in Jugoslavijo Zveza komunistov Slovenije (ZKS) oziroma njej podrejena Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL), ki jo je vodil Jože Smole, je konec junija 1989 dokončno oblikovala Temeljno listino Slovenije 1989. Ta listina je na tako imenovani Smoletovi okrogli mizi, na kateri so sodelovale novoustanovljene stranke, nastajala že marca in aprila 1989. Prav nezadovoljstvo z eno od prvih različic Temeljne listine je spodbudilo nastanek Majniške deklaracije.

Temeljna listina je bila v določenih točkah podobna Majniški deklaraciji, a je v nasprotju z njo še omenjala samoupravni socializem in socialistično Slovenijo ter dala priložnost Jugoslaviji. Dogodki v prihodnjih mesecih so na koncu dali prav Majniški deklaraciji, ne Temeljni listini.

Ko se uresniči glavna točka Majniške deklaracije Po zmagi Demosa (jedro te koalicije so sestavljale podpisnice Majniške deklaracije) na spomladanskih volitvah leta 1990 in uspešnem plebiscitu decembra 1990 so se vrata Slovenije v samostojnost na široko odprla.

Potem ko je konec junija in na začetku julija 1991 spodletel poskus jugoslovanske armade, da bi s silo preprečila osamosvojitev Slovenije, se je glavna zahteva, prebrana na Kongresnem trgu 8. maja 1989, namreč slovenska država, dokončno uresničila.