Sreda, 22. 11. 2023, 12.29
11 mesecev, 3 tedne
Po sledeh denarja: se tako financira SDS?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,09
Preiskovalna komisija glede na zbrano in pregledano dokumentacijo trdi tudi, da način vstopa madžarskega kapitala v obravnavana medijska podjetja izkazuje tako poslovne kot tudi politične interese Madžarske. "Izkazujejo se politični in poslovni interesi madžarskega premierja Viktorja Orbana ter njegovih najožjih političnih in poslovnih sodelavcev, čemur se je v zameno za financiranje svojih političnih medijskih projektov podredila tudi stranka SDS in temu način tujega financiranja," so zapisali preiskovalci DZ in dodali, da je stranka SDS temu podredila tudi interese države.
Preiskovalna komisija državnega zbora je objavila vmesno poročilo, ki po trditvah preiskovalcev razkriva potencialno problematično financiranje volilne kampanje danes največje opozicijske stranke SDS. O ugotovitvah preiskovalcev bodo predvidoma jutri razpravljali tudi poslanci.
"Preiskovalna komisija državnega zbora utemeljeno sklepa, da imamo opravka z obvodnim modelom financiranja politične stranke SDS," so preiskovalci parlamenta zapisali v uvodu poročila. Po njihovih trditvah so dokazali obstoj "svojevrstnega poslovno-političnega modela financiranja stranke SDS, v katerem aktivno sodelujejo funkcionarji stranke na lokalni in državni ravni ter tudi posamezniki, ki imajo pri tem predvsem finančni interes". Preiskovalci tudi trdijo, da v "obvodni finančni model" vstopa tudi kapital iz Madžarske.
Preiskovalci DZ sicer poudarjajo, da "medtem ko je vmesno poročilo dostopno javnosti, dodatno vmesno poročilo in II. dodatno vmesno poročilo zaradi varovanja tajnosti po zakonu o poslovni skrivnosti, zakonu o bankah, zakonu o Banki Slovenije, po SUVP in zakonu o varstvu osebnih podatkov ter tudi po zakonu o tajnih podatkih nista dostopna javnosti."
Pod poročilo preiskovalne komisije se je podpisala predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek, ki je bila sicer medtem izključena iz Gibanja Svoboda in naj bi njeno vlogo prevzela Tamara Vonta. V komisiji so sicer člani še Soniboj Knežak (SD), Milan Jakopovič (Levica), Aleksander Reberšek (NSi), Nataša Sukić (Levica), Damijan Zrim (SD) in Lenart Žavbi (Svoboda).
Pri pripravi poročila so sodelovali še zunanji strokovni sodelavci komisije Tomaž Modic, Marko Breznik, Aleksander Burja in Ivan Gradišnik.
Preiskovalci so zapisali tudi, da je vzporedni mehanizem financiranja SDS izpopolnjen do te mere, da stranka ostaja "neomadeževana" ter da se denar pretaka prek povezanih podjetij in oseb. Tako naj bi "medijski del podjetij SDS" Nova obzorja, Nova hiša in NovaTV24.si deloval kot vzporedni volilni računi SDS in njenih kandidatov. Vendar – tako preiskovalci – je del vzporednega mehanizma SDS še veliko drugih oseb in podjetij.
Med snovalci vzporednega mehanizma financiranja SDS naj bi bil "davčni optimizator" Rok Snežič, trdijo preiskovalci parlamentarne komisije.
Vloga Roka Snežiča
Svojo vlogo v zgodbi financiranja SDS naj bi imel po trditvah preiskovalcev tudi znani "davčni optimizator" Rok Snežič, ki se je v preteklih letih znašel že v nekaj javnih aferah, nazadnje v primeru Darsa. Preiskovalci trdijo, da so dokazali finančni mehanizem, ki naj bi ga ustvaril Snežič in pri katerem gre za "utemeljene sume pranja denarja, poslovnih goljufij in utaje davkov". Omrežje naj bi delovalo med podjetji in različnimi osebami v BiH, Madžarski, Avstriji in Sloveniji, piše v vmesnem poročilu komisije.
Zadnje tedne smo mediji povzemali poročanje Dnevnika o potencialnem obvodnem financiranju ljudi okrog stranke SDS od podjetji, ki so dobila koncesijo za vzdrževanje vodotokov. Pri Dnevniku so se pri objavi sklicevali na vsebino poročila, ki je javno postalo šele zdaj, vendar ta zgodbe v vmesnem poročilu ni podrobneje razdelana.
Je pa v poročilu navedeno, da so "med preiskavo in pregledovanjem prejete dokumentacije zaznali tudi, da so tri velika gradbena podjetja in njihovih povezana hčerinska podjetja - Hidrotehnik, Nivo in Pomgrad sklepala oglaševalske pogodbe s podjetji, ki so v parlamentarni preiskavi (Nova obzorja, Nova Hiša, Nova 24TV.si in Lanaka Medija), za katere utemeljeno domnevamo, da je šlo za fiktivne oglaševalske pogodbe, saj omenjena gradbena podjetja v medijih, ki jih izdajajo niso oglaševala".
"Omenjene oglaševalske pogodbe v skupni višini 500 tisoč evrov so bile sklenjene v času, ko so omenjena gradbena podjetja s strani ministrstva za okolje, ki ga je takrat vodil Andrej Vizjak (SDS), pridobila koncesije za upravljanje in čiščenje vodotokov. Vse okoliščine omenjenega dodeljevanja koncesije s strani ministrstva za okolje (...) bo parlamentarna komisija v nadaljevanju podrobno preiskala," piše v vmesnem poročilu.
Je pa v poročilu navedeno, da so bili v preiskavo "za razjasnitev vseh ozadij domnevno obvodnega financiranja politične stranke in s tem tudi političnih projektov te stranke zajeti še nekateri drugi zasebni poslovni subjekti". Med njimi je Lanaka Media, ki jo vodi Bojan Požar, in podjetje PLP, ki ga kot samostojni podjetnik vodi Luka Perš, sicer nekdanji novinar Nova24TV, zdaj pa prvo ime desnega portala Prava.si.
Med zasebnimi poslovnimi subjekti so v poročilu sicer našteti še SIFA, Silvo Farkaš s.p.; Bodičita David Danijel s.p.; Informacijske in oglaševalske storitve, Matija Gorenc, s.p.; Žan - Storitve; Zavod medgeneracijske vzajemnosti, Poslovno svetovanje Gregor Tomše; Kristjan Pahor, s.p.; Urška Cilenšek, s.p.; Villa Sapientiae; Mins Lazar, Marko Lazar s.p.; Petmedias, Jon Petek, s.p. in Tihi, Tihomir Mohor s.p.
"Preiskovalna komisija navedene poslovne subjekte preiskuje zaradi sumov, da so bili uporabljeni za nezakonito financiranje političnih oglaševalskih vsebin in druge oblike politične propagande oziroma domnevno prikrito neplačano politično propagando v obdobju pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022," piše v vmesnem poročilu.
Občinski denar
Preiskovalci tudi, kot pravijo sami, "utemeljeno ugotavljajo, da je v razpršeno omrežje obvodnih računov stranke SDS vstopilo veliko zasebnih poslovnih subjektov, ki so v obdobju prejšnje vlade dobili posle z državo oziroma so bili financirani iz javnih sredstev". Javni "financerji" takih poslov naj bi bile občine, ki jih vodijo župani iz vrst SDS. Posamezna podjetja, ki so dobila občinske posle, naj bi potem denar prek donacij, domnevnih fiktivnih poslov ali celo brez kakršnegakoli izkazanega namena nakazovala na poslovne račune podjetij, za katere preiskovalci trdijo, da so del vzporednega mehanizma SDS. "Za ta poslovni model, ki se nakazuje iz komisiji dostopne dokumentacije, utemeljeno sumimo, da je vsak, ki je vstopal v posle z državo, moral za pridobljeni posel nekaj 'vrniti' stranki," so zapisali preiskovalci.
Podreditev Orbanu
Preiskovalna komisija glede na zbrano in pregledano dokumentacijo tudi trdi, da način vstopa madžarskega kapitala v obravnavana medijska podjetja izkazuje tako poslovne kot tudi politične interese Madžarske. "Izkazujejo se politični in poslovni interesi madžarskega premierja Viktorja Orbana ter njegovih najožjih političnih in poslovnih sodelavcev, čemur se je v zameno za financiranje svojih političnih medijskih projektov podredila tudi stranka SDS in temu način tujega financiranja," so zapisali preiskovalci DZ in dodali, da je stranka SDS temu podredila tudi interese države.
Preiskovalci tudi trdijo, da so v preiskavi ujeli posameznike iz najožjega kroga madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana.
Pri spornem financiranju SDS naj bi sodeloval tudi zdaj poslanec te stranke Zoran Mojškerc, ki je bil do nastopa poslanske funkcije lastnik podjetja Geopolar. To naj bi s fiktivnimi izobraževanji ljubljanske svetniške skupine SDS zaslužilo več kot 40 tisoč evrov javnega denarja. S primerom naj bi se že ukvarjala policija in računsko sodišče.
Poslanec SDS Mojškerc
Izvoljenec ljudstva iz vrst SDS Zoran Mojškerc je bil do nastopa funkcije poslanca lastnik podjetja Geopolar. Preiskovalna komisija trdi, da je podjetje, ki izdaja spletni medij Utrip,"poslovalo sumljivo". Večino sredstev, prejetih od ene izmed občin, naj bi Mojškerc večinsko dvigoval v gotovini, "zaradi česar obstaja sum, da ne gre za sredstva tega podjetja, temveč sredstva tretje osebe, morda tudi z namenom obvodnega financiranja političnih strank".
Telekom Slovenije
Preiskovalci DZ so pregledali tudi poslovno sodelovanje Telekoma Slovenije (TS) z Inštitutom za avtorsko pravico Slovenije (IZAP). "Pogodba je bila za TS izjemno škodljiva tako s finančnega vidika, TS je namreč letno plačeval več kot 1,2 milijona evrov (brez DDV) za nekaj, kar je pred tem dobival brezplačno, in tudi ker je družbo po nepotrebnem izpostavljal dodatnemu tveganju," so zapisali preiskovalci.
Preiskovalna komisija je na podlagi pričevanj in pregledane dokumentacije "nesporno ugotovila, da je pri sklenitvi te pogodbe prišlo do nezakonitega vplivanja posameznih nosilcev javnih funkcij na člane uprave in organe nadzora gospodarske družbe". Kot ugotavlja preiskovalna komisija, je vodstvo Telekoma v začetku marca leta 2020, ko je bilo že jasno, da bo po padcu Šarčeve vlade vlado znova prevzel Janez Janša, stopilo v pogajanja in izjemno hitro, v mesecu dni, tudi sklenilo pogodbo z Blažem Rantom ter njegovim Inštitutom za obdobje petih let v višini šest milijonov evrov. "Večina tega denarja je šla za financiranje podjetja Nova24TV.si. Blaž Rant je iz te pogodbe vsak mesec izplačeval visok znesek tudi samemu sebi," trdijo preiskovalci.
Preiskovalna komisija poleg tega napoveduje, da bo v nadaljevanju poskušala razjasniti tudi vsa dejstva in okoliščine sklenitve pogodbe o prodaji Telekomovega lastniškega deleža v družbi Planet TV madžarski družbi TV2 Adria leta 2020.
"Tudi tukaj preiskovalna komisija domneva, da gre za politično-poslovni projekt stranke SDS in njenih partnerjev iz najožjega politično-poslovnega kroga madžarskega premierja. Prav tako bo preiskovalna komisija pregledala ozadja odločitve glede ustavljenega postopku prodaje Telekomovega lastniškega deleža v družbi TSmedia," še napovedujejo v vmesnem poročilu.
Kot smo že omenili, bo jutri o poročilu preiskovalne komisije govora tudi v državnem zboru v okviru 14. redne seje. V največji opozicijski stranki SDS so predlagali amandma k razpravi o poročilu, saj želijo, da se preiskava komisije razširi. Pri SDS bi tako tudi preiskovali:
- sklenitev pogodbe med Telekomom Slovenije in Pro Plus leta 2016,
- financiranje in poslovanje podjetij SEE M.&C., KCA, Media partner in medijske skupine Media24,
- oglaševalske pogodbe med medijskimi podjetji (omenjenimi v prejšnji točki) in Telekomom Slovenije, Petrolom, HSE, GEN-I, Savo, Pozavarovalnico Sava in Modro zavarovalnico,
- pogodbe med medijskimi podjetji SEE M.&C., KCA in Medio partner ter stranko Gibanje Svoboda,
- pogodbe podjetja SEE M.&C. z GEN-I, BRIO, Advetura investments in Gorenje.
