evropske volitve
Ponedeljek, 10. 6. 2024, 16.23
6 mesecev, 1 teden
Analiza rezultatov evropskih volitev
Luka Lisjak Gabrijelčič: Novega obraza ni in menim, da ga še nekaj časa ne bo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,04
Barve Slovenije bo v Evropskem parlamentu zastopalo devet slovenskih evropskih poslank in poslancev.
"Vladna koalicija je velika poraženka teh volitev, kljub temu da rezultati pravzaprav niso slabi, ampak so nad pričakovanji in jih lahko vlada šteje za zmago. Vendar je vlada doživela izrazit poraz proti desnosredinskim strankam," rezultate evropskih volitev vidi analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. S tem se strinjata tudi analitika Miro Haček in Janez Šuštaršič.
Kakšne bodo posledice rezultatov evropskih volitev za slovensko notranjepolitično sceno, so za Siol.net pojasnili politični analitiki Luka Lisjak Gabrijelčič, Miro Haček, Janez Šušteršič in Aljaž Pengov Bitenc.
Lisjak Gabrijelčič: Golobova pozicija si je oblast okrepila
Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, politični analitik, urednik revije Razpotja in kolumnist.
"Vladna koalicija je velika poraženka teh volitev, kljub temu da rezultati pravzaprav niso slabi. Rezultati so nad pričakovanji in jih vlada lahko šteje za zmago. Vendar je vlada doživela izrazit poraz proti desnosredinskim strankam. Obstajala je sicer možnost, da bi se nezadovoljstvo nad vlado kanaliziralo v Resnico, DeSUS in Dobro državo … Vendar je na koncu zaradi nezadovoljstva pridobila le desnosredinska opozicija," je komentiral Luka Lisjak Gabrijelčič.
Medtem Lisjak Gabrijelčič sicer meni, "da si je Golobova pozicija oblasti okrepila. Tudi zato, ker so rezultati pokazali, da trenutno na levi sredini ni alternative. Novega obraza ni in menim, da ga še nekaj časa ne bo."
Pengov Bitenc: Svoboda je več kot očitno ciljala na tri mandate
Aljaž Pengov Bitenc, podkaster, bloger, radijec, politični analitik in kolumnist.
Analitik Aljaž Pengov Bitenc trdi, da Svoboda ni dosegla tega, kar si je zadala. "Svoboda je, sploh v zadnjih dneh, več kot očitno ciljala na tri mandate, a ji ni uspelo. Zdaj bodo morali razmisliti o realizaciji, saj so sicer razmeroma učinkovito zastavili komunikacijsko strategijo, stvari se dogajajo s piarovsko več smisla. Naslednje volitve so čez približno dve leti, realno pa ima Svoboda še kakšno leto, da kaj naredi in se začnejo kazati rezultati njihovih politik in ukrepov," pojasnjuje Pengov Bitenc.
Kljub le trem mandatom v koaliciji Pengov Bitenc meni, da to ne bo imelo večjih posledic za notranjepolitični prostor. "Mislim, da večjih posledic ne bo, zlasti zato, ker sta dve od treh koalicijskih strank ponovili svoj rezultat. Gibanje Svoboda je ciljalo na dva mandata in ju tudi ohranilo, Levica je startala z nič in tam tudi ostala, tisti, ki pa je dobili po smrčku, če tako rečem, je bil SD, ki ima zdaj pač samo en mandat. To je posledica teh njihovih notranjih prerivanj in afer, kot je denimo stavba na Litijski in tako dalje," je izid volitev v evropski parlament komentiral Aljaž Pengov Bitenc.
Haček: Koalicija je za zadnjega od treh mandatov trepetala
Miro Haček, politolog, politični analitik in profesor na FDV.
Da koalicija ni dosegla dobrega rezultata in da brez posledic ne bo šlo, meni politični analitik Miro Haček. "Ja, koalicija je dobila (samo) tri poslance od devetih, pa še to so v primeru SD-ja trepetali za zadnjega od teh treh. Rezultat za vladno koalicijo vsekakor ni dober, izgubili so enega poslanca glede za prejšnji mandat, je pa res, da je ta morda šel k stranki Vesna, ki je politično gledano blizu linije trenutne koalicije. Vsekakor pa je razlika med SDS in Gibanjem Svoboda tista, ki je najbolj boleča za trenutno vladajočo stranko in ki bo morda imela kakšno posledico v načinu vodenja vlade in vladajoče koalicije."
Kljub temu dodaja, da pri nas tako daleč, kot je šlo v Franciji in Belgiji, kjer sta zaradi krepitve desnega pola in zaradi poraza odstopila premierja, pri nas ne more iti. "Ne, pri nas gotovo tako daleč nismo, tudi nimamo te vrste politične kulture, pri nas bo vsakdo spet našel vidik, ki ga bo lahko opisal kot zmago ali pa vsaj zelo dober rezultat – tako na primer predsednik vlade Golob že govori, da je leva sredina dobila več glasov kot desna sredina, kar je sicer zanj bolj slaba tolažba."
Šušteršič: Vlada je izgubila zaupanje. Rad bi čestital Listi Marjana Šarca.
Janez Šušteršič, nekdanji slovenski finančni minister, ekonomist, univerzitetni učitelj, politični analitik in kolumnist.
"Sporočilo takega rezultata je po mojem zelo jasno. Se pravi, če vlada dobi komaj tretjino mest, potem je jasno, da je izgubila zaupanje," pa meni Janez Šušteršič, ki posledic še ne more napovedati, "zato ker ima ta koalicija v parlamentu večino."
Koalicijski rezultat je sicer komentiral takole: "Rad bi čestital Listi Marjana Šarca, ki je ohranila dva mandata. In ko se takšne stvari začnejo dogajati, se tudi v takšni stranki, kot je Gibanje Svoboda, začne nezadovoljstvo. Se pravi, če nisi niti svojim ljudem sposoben zagotoviti izvolitve, ampak zagotoviš izvolitev nekomu, ki je v tvojo stranko prišel kasneje, potem se tudi znotraj stranke lahko začnejo vprašanja o tem, ali je to še kompetenten voditelj stranke in vlade ali ne. To je praktično edini način, da bi bile kakršnekoli politične posledice tega ali pa da nekdo to na neki način zrežira od zunaj, se pravi, da gre nekdo v neki poskus zamenjave oblikovanja neke nove sile na levici, ki potem na nek način skozi parlament doseže volitve. Ampak mislim, da je za to še prezgodaj, saj Golobova vlada verjetno vsem zaenkrat še koristi, drugič pa, ker tukaj ni nekega velikega novega obraza."
Takšen novi obraz na levici bi po mnenju Šušteršiča sicer lahko bil Vladimir Prebilič, a ob tem poudari, da bo Prebilič zdaj novi evropski poslanec in težko bi se kar takoj začel ukvarjati z volitvami v Sloveniji. "Pol leta tako ali tako ne sme odstopiti, pa tudi potem bi bilo malo neresno, če bi se kar takoj začel ukvarjati z volitvami v Sloveniji. Tako da mislim, da kakšnih večjih političnih posledic, v tem smislu, da bi se karkoli spremenilo v parlamentu ali v sestavi vlade, zaenkrat ni pričakovati," je dejal.
Šušteršič: Tesni rezultati referendumov kažejo, da je bilo na volitvah več liberalnih volivcev
Golob vendarle ne priznava poraza koalicije na evropskih volitvah. Trdi namreč, da je zmagala leva sredina, Luka Mesec pa je dejal, da so glasovi razdrobljeni. "Vprašanje je, kam koga šteješ. Meščevo Levico težko štejemo za levo sredino, lahko jo štejemo za levico. Veliko vprašanje je tudi, kam spada Resnica. Večina jo šteje kot desno, ampak ne vem, ali je res desna. Takrat, ko sem jaz analiziral anketo, se je pokazala kot leva. Približno 50-50 je," meni Šušteršič.
Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da cilj Levice ni bil dobiti evropskega poslanca, temveč pokazati, da stranka še vedno ima podporo. "In to je s štiriodstotno podporo tudi pokazala. Sicer je to najnižji možni še sprejemljivi rezultat. In to kljub zelo proaktivni, inteligentni, dobro premišljeni predvolilni kampanji. Tik nad tik nad vodo."
Rezultat Resni.ce po mnenju Lisjak Gabrijelčiča ni najboljši, saj so ankete stranki pred volitvami kazale veliko večjo podporo. "Rezultat ni najboljši, je pa dober. Lahko se veselijo, ker jim je uspelo zbrati več kot štiriodstotno podporo. To jih bo nedvomno opogumilo za nadaljnje politično delovanje," meni analitik, a poudarja, da podpora na evropskih volitvah ne pomeni, da je njihov vstop v slovenski parlament zagotovljen.
Cilj Levice ni bil dobiti evropskega poslanca, meni Luka Lisjak Gabrijelčič.
Razmerje 50-50 se je pokazalo tudi pri glavnih referendumih, pri čemer Šušteršič meni, da ni glavno sporočilo, kateri blok je dobil več. "Sporočilo znotraj levega bloka je bilo zelo jasno. Tesni rezultati referendumov o evtanaziji in konoplji, pa tudi volilna udeležba kažejo, da je bilo na tokratnih volitvah nekoliko več liberalnih volivcev kot ponavadi, a je Golobova vlada kljub temu dobila samo tri evropske poslance. Eden od teh je neki novi obraz na levici, ki je vprašanje, ali je bil res leva sredina. Sporočilo volivcev je bilo torej jasno, podpiramo levo sredino, ampak ne pa več nujno te vlade," je sklenil Šušteršič.
Pengov Bitenc: Jasno je, da želimo imeti volivci možnost preferenčnega glasu
Tudi Aljaž Pengov Bitenc z rezultatom referendumov, ki so se izšli v korist koaliciji, ne pripisuje prevelike teže, saj meni, da je tisto, kar je res pomembno za Slovenijo, skoraj 70-odstotna podpora preferenčnemu glasu. Pri tem opozarja na nevarnost, da bi celotna slovenska politika, ne samo koalicija, na neki način prevarala volivce. "Jasno je, da želimo imeti volivci možnost preferenčnega glasu tudi na državnozborskih volitvah, po drugi strani pa je politika do tega zelo zadržana. Na čelu s sinočnjo zmagovalko SDS, saj je Janša v enem od odzivov jasno rekel, da ta predlog prikrajša volivce v ruralnih, manj poseljenih območjih. To seveda ni res, ampak to so kraji z njegovo volilno bazo, zato mora to reči," meni Pengov Bitenc.
Seveda pa želi po njegovem mnenju politika ohraniti nadzor nad tem, kdo pride v parlament, kar je težje, če imamo volivci na voljo preferenčni glas, zato bo odnos do rezultata referenduma o preferenčnem glasu test kredibilnosti slovenske politike v celoti, kolikor je ta sploh še ima.
Ostale tri referendume Pengov Bitenc vidi bolj instruktivne glede smeri, v katero naj se stvari pomikajo in ne pričakuje, da bi se v kratkem kaj zgodilo. Se pa strinjam, da je to lahko šele začetek javne razprave in ne njen konec.
Presenečenje: Zala Tomašič
Politične analitike smo povprašali tudi, kdo od izvoljenih poslancev je zanje največje presenečenje. Nekateri ga vidijo na listi SDS. "Največje presenečenje je Zala Tomašič, zlasti dejstvo, da je po preferenčnih glasovih pristala na drugem mestu znotraj stranke SDS in prehitela recimo dolgoletnega evropskega poslanca Zvera," meni Haček.
Za številne je presenečenje tokratnih volitev izjemno dober rezultat Zale Tomašič iz podmladka SDS.
Podobnega mnenja je tudi Pengov Bitenc. "Presenečenj v resnici ni bilo, če gledamo na zadnje ankete. Mogoče je presenetila izvolitev Zale Tomašič, saj gre morda za prikaz aktivacije neke mlade volilne baze in da če nenehno delaš za to, se neki rezultati pokažejo. Je pa tudi res, da gre za nekoliko specifičen primer, ker prihaja iz SDS, saj galaksija te stranke drugače funkcionira kot druge. Pri njih sta denimo pripadnost in recimo temu strankarski timski duh zelo izražena," pojasnjuje.
Izvolitev Zale Tomašič pa ni presenetila Šušteršiča. "Zala Tomašič zame ni presenečenje. Sem pričakoval, da ji bo uspelo, nemogoče pa se mi je zdelo, da bi ji uspelo priti tako visoko. Dobila je največ preferenčnih glasov od vseh, ki niso nosilci liste, kar je zelo dober rezultat."
Grims bo ostal v EPP, ne bo sledil Orbanu
Za Hačka je na listi SDS manjše presenečenje tudi ponovna neizvolitev Aleša Hojsa, ki ga je, kot pravi, "prehitel drug “jastreb” znotraj stranke, gospod Grims." "Hojseva neizvolitev kaže na to, da je "ljubljanska srajca" v stranki, ki temelji na primestni in podeželski volilni bazi, manj popularen, ne glede na to, kako se trudi tuliti skupaj s skrajno desnimi volkovi v stranki," pa trdi Pengov Bitenc.
Pri Grimsu je sicer treba upoštevati dejstvo, da je javno podprl neonaciste SOS. Bi se torej lahko zgodilo, da Grims na koncu mandata v evropskem parlamentu ne bo več v stranki EPP? Ali bo SDS sledila Orbanovemu Fideszu in zapustila evropsko ljudsko stranko?
"Dvomim, da ima Grims kapaciteto za soliranje," meni Pengov Bitenc.
"Zakaj bi zapustili EPP? Se jim ne splača. Poleg tega jim EPP omogoča lepo naracijo. EPP je zmagal v Slovenij, pa tudi v Evropi. Menim pa, da je dobro, da sta Tomšičeva in Grims v Evropskem parlamentu. SDS bo veliko težje skrival svojo retoriko. Vendar takojšnjega preloma z EPP ne pričakuje," meni Lisjak Gabrijelčič.
"SDS ima dva evropska poslanca, ki spadata v skupino evropske ljudske stranke in dva evropska poslanca, ne spadata v skupino evropske ljudske stranke Grims in Tomašičeva sta veliko bolj desna in radikalna in spadata med populiste. Rezultat evropskih volitev je zato dejansko lepo pokazal naravo stranke SDS, ki je z eno nogo v skupini zmernih konservativcev, z drugo pa desnih radikalnih populistov," še meni Lisjak Gabrijelčič.
Da ni bojazni, da bi Grims zapustil EPP, meni tudi Pengov Bitenc. "Dvomim, da ima Grims kapaciteto za soliranje. Naredil bo tako, kot bo šef rekel, tudi glede obstanka v EPP, ne glede na njegovo intimno čustvovanje, ki je morda blizu raznim neofašističnim strankam. Kljub vsemu je tu računica, če si ti del največje poslanske skupine v evropskem parlamentu, imaš veliko več vpliva, kot če si del nekega ECR."
Presenečenji tudi Šarec in Gregorčič
Šušteršič je kot največje presenečenje tokratnih volitev izpostavil Šarca. "Nisem pričakoval, da bi lahko iz petega ali šestega mesta dobil toliko glasov. Po mojem mnenju je tudi on sam presenečen," je dejal, kot pozitivno presenečenje pa omenil še Petra Gregorčiča.
Šušteršič je kot največje presenečenje tokratnih volitev izpostavil Šarca.
"Zelo pozitivno presenečenje zame je bil tudi Peter Gregorčič, da mu je uspelo stranko, ki je vedno kotirala na enem–dveh odstotkih spraviti do sedem odstotkov. To je podobno, kot je Prebilič naredil z Vesno, samo, da ima Prebilič že kakšni dve leti zgodovine nastopanja, razne kandidature in tako naprej, Gregorčič pa tega nima," je dejal.
Pengov Bitenc pa je izpostavil dejstvo, da se zdi, da je SLS zdaj dokončno postala izvenparlamentarna stranka, kar pomeni, da bodo imeli manj dostopa do javnih medijev in manj denarja iz raznih blagajn in videli bomo, kam bo šlo teh 40 tisoč glasov, kolikor so jih dobili.
Nekdanji poslanci z nizko podporo: "Niso dobili veliko niti malo"
Zelo nizko na listi pa lahko vidimo nekatera prej zelo vplivna imena, nekdanje evropske poslance, denimo Ljudmilo Novak, Milana Brgleza, Klemna Grošlja, kar po mnenju analitikov ni nič presenetljivega.
"Ta projekt Grošelj in kolegi tako ali tako ni imel možnosti, ker nekdo, pri katerem je očitno, da je šel neko drugo listo delat zgolj zaradi užaljenosti, kot velja še za koga drugega na tej listi, na primer Mojco Pašek Šetinc, ne ponudi pa drugačne vsebine, je jasno, da to ne more iti. Sicer pa to na splošno kaže, da so se politiki, ki so že dolgo na sceni, počasi izpeli. Vedno smo govorili, da Levici uspeva z novimi obrazi, na teh volitvah pa se je zelo lepo pokazalo, da je tudi pri desnih volivcih ogromna želja po novih obrazih. To sta pokazala tako Zala Tomašič kot Gregorčič," je dejal Šušteršič.
Edino razočaranje med neizvoljenimi nekdanjimi evropskimi poslanci je morda Ljudmila Novak, meni Pengov Bitenc.
Dosedanja vplivna imena – Novakova, Brglez, Grošelj in Bogovič – niso dobili veliko," niso pa dobili niti malo, vendar je šla koncentracija glasov pač v drugo smer in jih je zanje zmanjkalo. Edino razočaranje je morda Ljudmila Novak, vendar NSi ni tako izrazita, da bi lahko generirala glasov za dva mandata. Tonin jo je pač še enkrat izrinil z mesta, ki ga je želel zase, tako kot najprej iz mesta vodje stranke, tako zdaj z mesta evropske poslanke," pa je komentiral Pengov Bitenc.
