Ponedeljek, 31. 5. 2021, 11.40
3 leta, 5 mesecev
Kako bi Pahor okrepil ugled Slovenije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,67
38
Slovenski diplomati so danes na Brdu pri Kranju začeli dvodnevni posvet, namenjen predvsem predsedovanju Svetu Evropske unije v drugi polovici leta. Predsednik republike Borut Pahor je pozval h krepitvi proevropskih idej in predvsem k temu, da predsedovanje Svetu EU "opravimo z zrelostjo, sodelovanjem in odgovornostjo". Zunanji minister Anže Logar na posvetu pričakuje predvsem pogovore, kako iz programa predsedovanja potegniti kar največ. "Naslednji meseci bodo za vse nas zelo zahtevni," je poudaril.
"Naši ljudje si želijo, da bi s predsedovanjem Svetu EU Slovenija svoj ugled okrepila. Vsekakor ne bi storila ničesar, kar bi ta ugled, ki smo ga trdo, skupaj z vami, gradili v zadnjih 30 letih, rahljal," je opozoril Pahor. "Ugled pa je zdaj mogoče okrepiti le z aktivno, proevropsko politiko, kjer bomo poskušali na vključujoč način doma in v Evropi prispevati k vidnim rezultatom, ki bodo v ljudeh pustili dober občutek," je dejal.
Uveljavljanje nacionalnih interesov
V luči 30. obletnice vzpostavitve slovenske samostojnosti in neodvisnosti je predsednik spomnil tudi na to, da je bila ideja o samostojni državi vseskozi povezana z demokracijo in evropsko idejo. "Naša privrženost evropski ideji in vstopu v EU ter naša aktivnost v njej sta bili vselej povezani z željo, ambicijo, zavzetostjo, da se v EU lažje uveljavimo, da lažje uveljavimo svoje nacionalne interese," je povedal predsednik.
Srečanje z italijanskim predsednikom
V analizi zunanjepolitičnih dogodkov od zadnjega diplomatskega posveta, ki je bil septembra lani, je Pahor izpostavil pomen spravnih srečanj v Trstu in Celovcu skupaj z italijanskim predsednikom Sergiem Mattarello in avstrijskim kolegom Alexandrom Van der Bellnom.
Države Zahodnega Balkana
Izpostavil je tudi nedavni vrh procesa Brdo−Brioni na Brdu pri Kranju, kjer so se z voditelji držav Zahodnega Balkana zavzeli za nadaljevanje širitve EU na to območje. To je v strateškem interesu EU, saj brez te regije Evropa ne bo "celotna in svobodna", je povzel Pahor. Opozoril je tudi, da bi hitrejša širitev EU na Zahodni Balkan tudi "zmanjšala pomen naivnih in nevarnih zamisli o spreminjanju meja".
Logar od slovenskih diplomatov pričakuje kar največ
Slovenija je po ocenah Anžeta Logarja na predsedovanje Svetu Evropske unije, ki ga bo prevzela 1. julija, dobro pripravljena. "Zato danes in jutri ne bomo govorili toliko o samem predsedovanju, pač pa predvsem, kako udejanjiti naše poglede in naše zaveze iz strategije o zunanji politiki in programa našega predsedovanja ter kako izboljšati izplen našega predsedovanja," je dejal Logar.
Med najpomembnejšimi tematikami je Logar izpostavil konferenco o prihodnosti Evropske unije in napredovanje držav Zahodnega Balkana na poti v Evropsko unijo, predvsem začetek pogajanj o članstvu s Severno Makedonijo. "Pred nami je veliko zahtevnih dosjejev, kjer bomo morali krepko zavihati rokave," je zbranim diplomatom dejal minister.
Do kam naj seže slovenska zunanja politika?
Udejanjanje programa predsedovanja bo tema prvega današnjega panela. Nato se bodo posvetili vprašanju, kako in kam mora seči slovenska zunanja politika. To bo tema drugega panela, na katerem bo diplomate nagovorila profesorica Sabina Kajnč Lange.
Profesor Boštjan Udovič bo z diplomati na tretjem panelu spregovoril o prihodnosti Evropske unije in širše Evrope. Četrti panel bo nato posvečen indopacifiški regiji, ki po Logarjevih besedah postaja velika tema aktualnih mednarodnih odnosov. Diplomate bo popoldne nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, v torek tudi premier Janez Janša.
Več o umetni inteligenci in digitalizaciji
Na multilateralni ravni je Logar napovedal preureditev prednostnih nalog, "kar bo vidno tudi v osveženi zunanjepolitični strategiji". "V naše delo smo vključevali nove, aktualne teme, kot je na primer umetna inteligenca, in dajali večji poudarek digitalni preobrazbi," je dejal.
Na multilateralni ravni je izpostavil letošnjo podnebno konferenco v Glasgowu, ki bo največji multilateralni dogodek v času slovenskega predsedovanja.
Med izzivi, ki slovensko diplomacijo čakajo že v kratkem, je Logar izpostavil predvsem implementacijo digitalnega covidnega potrdila in poenotenje ukrepov na mejah. Opozoril je tudi na "ponovno večanje števila slovenskih državljanov v tujini, ki bodo zelo verjetno od časa do časa potrebovali našo pomoč".
Analiziral je tudi odnose s sosedami in poudaril, da so bili v ospredju predvsem gospodarski odnosi in razvoj infrastrukturnih povezav. To lahko pomaga presegati nekatera nerešena vprašanja, je prepričan Logar.
Še posebej je izpostavil pobudo Slovenije z Italijo in Hrvaško za skupno upravljanje Jadrana. Temu prostoru bo Slovenija morala še naprej posvečati posebno pozornost, je opozoril Logar.
Narodna noša je izraz domoljubja
Minister je še izrazil priznanje veleposlanici Lei Stančič, ker je aprila letos poverilna pisma v Moldaviji predala v narodni noši. Logar jo je pohvalil "za zdravo domoljubje, ki ga je povsem v skladu z diplomatsko prakso izkazala z narodno nošo, kljub nerazumevanju nekaterih struktur v Sloveniji". "Zdrav patriotizem in svetovljanstvo sta dve plati iste medalje, dve strani dobrega diplomata," je poudaril minister.
38