Ponedeljek, 28. 1. 2019, 15.26
5 let, 10 mesecev
Ljubljana: dražje vozovnice, še vedno pa nič o integriranem prevozu
Ni prvoaprilska šala – na ta dan želijo prevoz (do 90 minut) v prvem območju ljubljanskega javnega potniškega prevoza podražiti z 1,20 evra na 1,30 evra. Cen mesečnih vozovnic ne bi spreminjali, uvedli pa bi še neprenosljivo letno vozovnico.
To so nekateri predlogi, ki sta jih Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestne uprave Mestne občine Ljubljane in Javno podjetje Ljubljanski potniški promet (LPP) posredovala Mestnemu svetu Mestne občine Ljubljana, ki mora te spremembe še potrditi.
Podražili bi se tudi posamezni prevozi za dve območji, in sicer z 1,60 evra na 1,75, ter za tri območja z 2,50 na 2,70 evra. Mimogrede, v načrtu so še podražitve parkiranj po Ljubljani za od 15 do 20 odstotkov, a to je že druga tema, ki ni predmet tega predloga.
Poleg podražitve posameznega prevoza v prvem območju za 8,33 odstotka so predlagali desetodstotno podražitev za en prevoz skozi dve območji in osemodstotno povečanje za en prevoz skozi tri območja. Ali ste vedli, zakaj moramo v (ljubljanske) mestne avtobuse vstopati izključno pri sprednjih vratih?
Ob tej 8,33-odstotni podražitvi posameznega prevoza z mestnimi avtobusi v prvem območju poudarjajo, da je namen nove cenovne politike spodbujati redni in pogostejši javni prevoz po slovenski prestolnici. To se odraža tudi v njihovi želji, da bi 90 odstotkov vseh potnikov na ljubljanskih mestnih avtobusih uporabljalo terminske vozovnice.
Ravno ta odstotek je tisto, kar še manjka do tega, da bi v ljubljanske avtobuse lahko vstopali pri vseh vratih, in ne samo sprednjih, pravijo predlagatelji spremembe.
Dokler ne bo 90 odstotkov potnikov na ljubljanskih mestnih avtobusih s terminskimi vozovnicami, ne bodo začeli razmišljati o uporabi vseh vrat avtobusov za vstop in izstop.
Vstop samo na sprednja vrata ni optimalen
Mi lahko pripišemo, da bi to gotovo okrepilo pretočnost voženj in skrajšalo čas na postajah, kar lahko potrdi vsak, ki se je vsaj enkrat peljal z javnim prevozom po mestih, kjer je to že omogočeno. Ob vhodu izključno na sprednja vrata se namreč prevečkrat zgodi, da se kdo zasidra pri srednjih vratih in potem upočasnjuje vstopanje drugih, medtem ko zadnji del avtobusa neredko prekipeva od prostora.
A do teh 90 odstotkov smo še daleč. Leta 2017 so izmerili 70-odstotni delež terminskih vozovnic, kar je vendarle več od 58 odstotkov – a tudi krepko manj kot 90.
Novi neprenosljivi letni vozovnici
To bodo želeli doseči tudi z uvedbo neprenosljivih, torej vezanih na ime in priimek, letnih vozovnic za prvo območje ljubljanskega mestnega prevoza.
Rumena kartica Urbana ni primerna za terminske vozovnice. Ljubljanske mestne oblasti si želijo, da bi 90 odstotkov potnikov na mestnih avtobusih uporabljalo terminske vozovnice, a je zdaj ta delež (samo) 70-odstotni.
Upokojenci in starejši od 65 let bodo morali zanjo v odšteti 220 evrov ali toliko, kot stane 11 mesečnih upokojenskih vozovnic, občani pa 365 evrov, kar je pet evrov manj kot deset mesečnih vozovnic za občane ali spoštovanja vrednih 79 evrov manj kot 12 mesečnih vozovnic.
Ti dve vozovnici bosta dopolnili ponudbo letne prenosljive vozovnice za prvo območje, ki ostaja pri ceni 420 evrov.
Kljub dražitvi ne pričakujejo finančnih učinkov
Cene posameznega prevoza v ljubljanskem mestnem avtobusu (pri plačilu z Urbano so omogočeni prestopi znotraj 90 minut, pri plačilu z Moneto pa ne) se niso spreminjale od januarja 2012 in ne pokrivajo dejanskih stroškov, poudarjajo predlagatelji cenovnih sprememb.
Obenem pa izpostavljajo, da sprememba cen ne predvideva finančnih učinkov, ker predvsem pričakujejo prehode potnikov na terminske vozovnice.
Kako do prevoza z ljubljanskim mestnim avtobusom za samo 60 centov?
Najcenejša vožnja z mestnim avtobusom še vedno ostaja za tiste, ki se s svojim avtom pripeljejo na eno izmed parkirišč P+R (parkiraj in se zapelji) na več lokacijah na obrobju Ljubljane.
Vsak dan od ponedeljka do petka bodo za 1,20 evra dobili celodnevno parkiranje in še dva prevoza v prvem območju (s prestopi v roku 90 minut) na ta dan z ljubljanskimi mestnimi avtobusi. To je 60 centov za posamezen prevoz ob predpostavki, da sama parkirnina v takem izračunu ne bi prinesla niti centa stroškov.
Uporabniki parkirišč P+R (parkiraj in se zapelji), kot je ta na Dolgem mestu, dobijo s plačilom celodnevne parkirnine v višini 1,20 v tem dnevu tudi dva najcenejša prevoza z ljubljanskim mestnim avtobusom.
To je močna spodbuda vsem, ki prihajajo s svojimi avti do Ljubljane, da zadnji del svoje poti vendarle opravijo z mestnim avtobusom. Tako močna, da tisti, ki živijo v Ljubljani in se le občasno vozijo z mestnim avtobusom, svoj prevoz plačajo več kot dvakrat toliko.
Za isto ceno v Ljubljani samo avtobusi, na Dunaju tudi vlaki
Nova letna vozovnica za ljubljanske mestne avtobuse bo tako imela enako ceno kot dunajska letna vozovnica za vse (!) oblike javnega mestnega prevoza. A je kar nekaj razlik - nam v škodo.
Če odmislimo, da je standard v Avstriji precej višji kot pri nas in da je dunajsko prvo območje veliko večje od ljubljanskega, ostane še vedno poglavitna razlika: dunajska vozovnica ne velja le za avtobuse, temveč tudi za tramvaje (ki jih nimamo), podzemno železnico (ki se v Ljubljani še ne bi izplačala) in železnico (ki jo imamo, a je ne znamo, zmoremo ali želimo vključiti v mestni prevoz kljub odličnim izkušnjam številnih mest, kjer je to že nekaj časa povsem samoumevno).
Vozovnice za mestni prevoz v Dunaju, Gradcu in številnih drugih evropskih mestih ne veljajo le za prevoze z mestnimi avtobusi (ter tramvaji in podzemno železnico, kjer jih imajo), temveč tudi za vse vlake na območju ustreznega tarifnega območja. Na sliki: avstrijski primestni vlak je tudi v funkciji mestnega prevoza.
Kaj pa vlaki tudi v Ljubljani?
Pri nas pa očitno še ne razumejo, da bi s souporabo železnic in enotno vozovnico lahko mestni prevoz postal učinkovitejši, dostopnejši in privlačnejši.
Kako drugače razumeti stavek iz predloga sprememb cen, ki pojasnjuje: celostna prometna strategija Mestne občine Ljubljana predvideva, da se dve tretjini potovanj po Ljubljani opravi z mestnimi avtobusi, s kolesom ali peš, pri čemer se delež potovanj z osebnimi motornimi vozili zmanjša na največ eno tretjino. Ali je možno, da o uporabi vlakov v mestnem prometu sploh ne razmišljajo?
Vlak je hitrejši, a so vozni redi neoptimalni
Iz industrijske cone Stegne v središče Ljubljane vozi vlak šest minut, na isti relaciji mestni avtobus v konicah tudi več kot pol ure. Iz središča Ljubljane do Zaloga pride vlak v osmih minutah, mestnemu avtobusu pa se lahko ob konicah pripeti tudi ena ura vožnje.
Ljubljana še vedno ne premore integrirane mestne vozovnice, zato je kljub morebitni mesečni ali letni vozovnici za mestni avtobus za veliko hitrejši vlak treba kupiti ločeno vozovnico.
Seveda bi tudi železnice z boljšim usklajevanjem voznih redov, velikokrat le z nekajminutnimi prilagoditvami, omogočile boljše povezave, kakšni mestni vlaki med Zalogom in Medvodami ali med Rakovnikom/Škofljico in Črnučami pa verjetno še za nekaj časa ostajajo neizpolnjene sanje vseh nas, ki še verjamemo, da bi tudi Ljubljana lahko dobila zares učinkovit javni mestni potniški promet.
8