Sreda, 27. 10. 2021, 16.41
3 leta
Lani umrlo 3.428 Slovencev več kot leta 2019
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
7
Pokopališče Žale v Ljubljani
V Sloveniji je v letu 2020 umrlo 24.016 prebivalcev ali 3.428 oziroma 16,7 odstotka več kot v letu 2019. Povprečna starost umrlih je bila za eno leto višja kot v letu 2019. Visoka umrljivost zlasti v novembru in decembru 2020 je povzročila, da je bil naravni prirast najnižji po letu 1945, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).
V letu 2020 je bilo v Sloveniji med 24.016 umrlimi 11.733 moških in 12.283 žensk. Naravni prirast je bil vsako leto od leta 2017 negativen. Epidemija covida-19 v letu 2020 in visoka umrljivost zlasti v novembru in decembru sta povzročili, da se je negativni naravni prirast še povečal. Lani je znašal -5.249 prebivalcev ali -2,5 na tisoč prebivalcev in pomeni najnižjo vrednost naravnega prirasta v Sloveniji po letu 1945, so zapisali na Sursu.
Povprečna starost umrlih je bila v letu 1954 57,2 leta, v letu 2020 pa za 22 let višja. Tako je povprečna starost umrlih lani znašala 79,2 leta in je bila za 1,1 leta višja od povprečne starosti umrlih v letu 2019. To je bilo v zadnjih 47 letih najizrazitejše zvišanje povprečne starosti umrlih med dvema zaporednima letoma.
Moški umirajo prej kot ženske
Moški umirajo povprečno mlajši kot ženske. Tako je bila lani povprečna starost umrlih moških 75,3 leta, povprečna starost umrlih žensk pa 82,9 leta. Za moške se je od leta 1954 zvišala za 21 let, za ženske pa za 23 let.
Podobno kot se dviga povprečna starost umrlih, se podaljšuje tudi življenjska doba. V letu 2020 rojeni deček lahko pričakuje, da bo ob nespremenjeni umrljivosti dočakal starost 77,8 leta ali 5,6 leta manj kot v istem letu rojena deklica, ki naj bi dočakala 83,4 leta.
Vpliv epidemije
Vrednost kazalnika pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu se je za moške v zadnjih treh desetletjih zvišala za 8,4 leta, za ženske pa za 6,2 leta. V preteklem letu se je v primerjavi z letom prej za moške znižala za 0,7 leta, za ženske pa za 0,8 leta.
Pandemija bolezni covid-19, ki je zaznamovala leto 2020, je pomembno vplivala na umrljivost. V prvem valu epidemije spomladi ta vpliv na umrljivost še ni bil tako opazen, v drugi polovici leta, predvsem v zadnjem četrtletju, pa je po navedbah Sursa postal bolj izrazit. Presežna umrljivost je v letu 2020 znašala 18,8 odstotka, kar pomeni, da je umrlo za 18,8 odstotka ali 3.795 več prebivalcev kot povprečno v letih od 2015 do 2019.
6. december najbolj temačen dan
Lani je na dan umrlo povprečno 66 prebivalcev ali povprečno 10 več kot v letih 2015–2019. Presežek v številu umrlih se kaže tudi v tem, da je bil v letih od 2000 do 2019 le en dan, v katerem je umrlo 100 ali več prebivalcev, v letu 2020 je bilo takih dni 38.
Vsi ti dnevi so bili v novembru ali decembru. 6. december je bil med temi dnevi dan z največjim številom umrlih v tem letu (130). Prvi teden decembra (od 30. novembra do 6. decembra 2020) pa je bil v tem letu teden z največjim številom umrlih (801), so še navedli na Sursu.
7