Četrtek, 16. 11. 2023, 19.24
1 leto
Lamut: Preiskovalna komisija načrtuje nova zaslišanja prič
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,68
Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo, nadaljuje svoje delo. Na seznamu potencialnih prič sta tudi direktor Sove Joško Kadivnik in direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič, vmesno poročilo pa predsednik komisije Miha Lamut pričakuje predvidoma spomladi. Se je pa danes prek odvetnika odzvala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in izjave nekaterih prič, ki jih je komisija zaslišala ta teden, označila za neresnične in kontradiktorne. Prav tako je zavrnila navedbe državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve Tine Heferle, da z delom v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava ni bila zadovoljna.
Preiskovalna komisija DZ je v torek in sredo zaslišala več prič, tudi ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja in njegovo državno sekretarko Tino Heferle. Vsa zaslišanja so bila javna. Kljub nekaterim pripombam in opozorilom na seji in med zaslišanji Lamut ocenjuje, da so izpraševanja in odgovori "potekali korektno".
V zvezi z zadnjimi zaslišanji je Lamut poudaril, da je bilo v časovnem obdobju, o katerem so govorili na komisiji, zaznanih kar nekaj neposrednih zanikanj sumov političnih pritiskov, prav tako so člani komisije slišali nekaj zanikanj navajanj dveh predhodnih prič, ki sta pred komisijo pričali 23. oktobra. Takrat sta bila zaslišana nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav.
"Slišali pa smo tudi strokovno obrazložitev kadrovanja v policiji, ki je v izključni domeni generalnega direktorja policije," je ocenil Lamut. Dodal je, da komisija delo nadaljuje, zaslišali bodo še nekaj prič in še naprej pridobivali dokumentacijo.
Sklica prihodnje seje komisije še ni, je pa Lamut za naslednja zaslišanja rezerviral prostore v državnem zboru 6. in 8. decembra. "Ali bodo seje točno takrat izvedene, ne morem potrditi ali ovreči," je poudaril.
Na seznamu potencialnih prič tudi Vukovičeva in Milović
Glede prihodnjih zaslišanj je potrdil, da sta na seznamu potencialnih prič tudi generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vukovič in nekdanji neformalni svetovalec predsednika vlade za varnost Miloš Milović. Prav tako bo komisija glede na dokazne sklepe, v katerih sta navedena kot priči, zaslišala direktorja Sove Joška Kadivnika in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča. Kdaj in kako bo to potekalo, Lamut danes še ni mogel povedati.
Na dosedanjih zaslišanjih člani komisije niso zaznali ničesar, zaradi česar bi morali priče naznaniti organom pregona, prav tako je prezgodaj za vprašanje, ali je katera od prič govorila neresnice. "To bomo lahko povedali takrat, ko bomo imeli na mizi vse zgodbe," je poudaril Lamut.
Na novinarska vprašanja, ali sam ocenjuje, da je šlo pri dejanjih, ki so bila predmet zaslišanj, za politične pritiske, je Lamut dejal, da je šlo za politične izjave. "Politična izjava in pogovor politika s politikom je delovni proces," je med drugim poudaril Lamut.
Bobnarjeva zavrnila trditve Heferletove: Lindav je ves čas užival mojo podporo
Danes pa se je odzvala tudi nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ki zavrača trditve državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve Tine Heferle s sredinega zaslišanja pred komisijo. Heferletova je med drugim pričala, da Bobnarjeva ni bila zadovoljna z delom nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava.
Kot je Bobnarjeva zapisala v izjavi za medije, ki jo je posredovala prek svojega odvetnika Luke Švaba, je Lindav ves čas njenega mandata na mestu notranje ministrice užival vso njeno podporo in zaupanje za polni mandat generalnega direktorja policije. Ob tem se Bobnarjeva sprašuje, ali jo je Heferletova med pričanjem na komisiji morda zamenjala s kom drugim.
Je pa Bobnarjeva danes na izrecni poziv Lamuta na preiskovalno komisijo poslala tudi listinska dokazila, s katerimi potrjuje svoje pričanje na komisiji 23. oktobra in krivo pričanje prič, ki so bile zaslišane v tem tednu.
"Iz teh listinskih dokazov nedvoumno izhaja resničnost pričanja Tatjane Bobnar pred komisijo, prav tako pa ti listinski dokazi dokazujejo, da so bile dne 14. 11. 2023 ter 15. 11. 2023 pred komisijo podane številne neresnične in kontradiktorne izjave oziroma so vabljeni celo krivo pričali, o čemer bodo lahko presojali pristojni organi," je zapisala Bobnarjeva.
Po njenih navedbah se neresnične izpovedi med drugim nanašajo tako na obstoj nedopustnih zahtev in pogojevanj predsednika vlade, da bi Bobnarjeva še ostala ministrica, kot tudi na uredbi o varovanju in glede predlogov za imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije za polni mandat.
Ob tem je komisiji danes predlagala tudi zaslišanje določenih prič, je še zapisala v izjavi.
