Nedelja, 2. 4. 2023, 7.29
1 leto, 8 mesecev
Papež Frančišek predsedoval maši na cvetno nedeljo
Papež Frančišek je danes predsedoval maši in procesiji na cvetno nedeljo na Trgu svetega Petra v Vatikanu, ki jo je daroval kardinal Leonardo Sandri, prodekan kardinalskega zbora, poročajo tuje tiskovne agencije. Med mašo se je papež, ki se je v soboto vrnil z zdravljenja v bolnišnici zaradi bronhitisa, zahvalil za molitve za njegovo zdravje.
Na trg se je 86-letni papež, ki se je v soboto vrnil z zdravljenja v bolnišnici zaradi bronhitisa, pripeljal v odprtem avtomobilu, iz katerega je mahal okoli 30 tisoč zbranim. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bil med procesijo ljudi s palmovimi in oljčnimi vejicami videti resen. Do oltarja je papež, ki ima težave s kolenom, hodil ob pomoči palice.
Papež se je med mašo zahvalil vsem, ki so molili za njegovo zdravje. "Hvala, ker ste prišli in tudi za molitve, ki so se v zadnjih dneh še okrepile. Hvala," je dejal ob bučnem aplavzu zbranih na trgu.
V pridigi pred približno 60.000 romarji je papež dejal, da Jezus v zapuščenosti še naprej ljubi svoje učence, ki so ga pustili samega, in v zapuščenosti odpušča tistim, ki so ga križali. Ob tem je pozval vernike, naj pomagajo in prisluhnejo vsem, na katere so drugi pozabili, med njimi starejšim, bolnikom, migrantom in revnim.
V bolnišnico so ga sprejeli zaradi bronhitisa
Frančiška so v soboto odpustili iz klinike Gemelli v Rimu, kamor so ga v sredo sprejeli zaradi bronhitisa. Bivanje v bolnišnici je v katoliški cerkvi sprožilo zaskrbljenost glede njegovega zdravja.
Papež je po vrnitvi iz bolnišnice prek svojega tiskovnega predstavnika v soboto dal vedeti, da bo vodil velikonočne obrede, poroča vatikanski spletni portal Vatican News. "Način liturgij velikega tedna tako ostaja nespremenjen," je potrdil vodja tiskovnega urada Svetega sedeža Matteo Bruni in pojasnil, da bo papež tudi na veliko noč predsedoval obredu s kardinalom pri oltarju. Gre za že nekaj časa veljaven način.
Palmove veje znamenje zmagoslavja in kraljevanja
Na cvetno nedeljo se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ko so ga po zapisih iz Svetega pisma ob prihodu ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Po stari krščanski navadi, ki sega tja v 7. stoletje, zato verniki na cvetno nedeljo v cerkev k blagoslovu prinesejo oljčne veje in drugo zelenje, najpogosteje povezano v butare.
Po krščanski simboliki so palmove veje, s katerimi so ljudje ob prihodu v Jeruzalem pozdravljali Jezusa, znamenje zmagoslavja in kraljevanja. Predstavljajo tudi rodovitnost in življenje, oljka pa je simbol miru in sprave.
Blagoslovi zelenja so potekali tudi po slovenskih cerkvah. Pri slovesnostih so prebirali svetopisemske odlomke o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.
V Evangeličanski cerkvi pa danes končujejo post, s katerim so se pripravljali na veliko noč. Zelenja v Evangeličanski cerkvi ne blagoslavljajo, ga pa uporabljajo kot simbol.
Pravoslavni verniki, ki uporabljajo drugačen koledar, pa bodo cvetno nedeljo praznovali naslednjo nedeljo, 16. aprila.
2