SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Koliko zaslužijo poslanci, ki poskušajo ustaviti zmanjšanje svojih privilegijev?

2

termometer

Kljub temu, da moramo v obdobju krize varčevati vsi, poskušajo poslanci Pozitivne Slovenije prek ustavnega sodišča doseči, da se njihovi privilegiji ne bi zmanjšali.

Državni zbor je prejšnji mesec sprejel novelo zakona o poslancih, ki zmanjšuje enega od največjih privilegijev predstavnikov ljudstva – poslansko nadomestilo po koncu mandata.

Poslancem nižja nadomestila in za krajši čas Poslansko nadomestilo bo tako po novem znašalo 80 odstotkov poslanske plače, in ne več 100 odstotkov, kot je to veljalo do zdaj. Določbe novele med drugim skrajšujejo tudi dolžino prejemanja nadomestila z dvanajstih na šest mesecev, pri čemer bodo izvzeti tisti poslanci, ki so delo poslanca opravljali več mandatov zapored. Tisti, ki so poslanske klopi greli dva mandata, bi imeli pravico do prejemanja nadomestila devet mesecev, tisti s tremi ali več mandati pa dvanajst mesecev.

Kljub temu da naj bi v obdobju krize varčevali vsi državljani, pa je zakon naletel na odpor predvsem pri poslanski skupini Pozitivne Slovenije (PS). Poslanci stranke Zorana Jankovića so bili edini, ki so se pri glasovanju o zakonu izrekli proti, pred nekaj dnevi pa so šli še korak dlje in zbrali 30 podpisov za ustavno presojo novele zakona. Poleg vseh poslancev PS sta svoja podpisa prispevala še Srečko Meh (SD) in nepovezani poslanec Ivan Vogrin.

Pod krinko samaritanstva Maša Kociper, poslanka PS, poudarja, da so se za ustavno presojo odločili predvsem zaradi dela zakona, ki skrajšuje obdobje prejemanja nadomestil nekdanjih poslancev, že upravičenih do prejemanja nadomestil, kar po mnenju PS pomeni, da je zakon posegel v že pridobljeno pravico in je zato protiustaven.

Noveli nasprotuje še nekdanji poslanec Zaresa Franco Juri, ki trenutno tudi sam prejema nadomestilo. Tudi on je prepričan, da sprejeta novela ne more veljati za nazaj.

Virant PS-ju: Kako ste lahko proti? Na drugi strani predsednik DZ Gregor Virant opozarja, da so novelo podprli v vseh poslanskih skupinah, razen v Pozitivni Sloveniji. Sprašuje se, kako so lahko v omenjeni stranki v obdobju vsesplošnega zategovanja pasu glasovali proti rezanju poslanskih privilegijev.

Virant pravi, da bo o morebitni neustavnosti novele odločilo ustavno sodišče, vendar meni, da je sodišče ne bo razveljavilo, saj bo tehtalo med težo posega v pravice nekdanjih poslancev in javno koristjo. "Nekateri poslanci veliko preveč energije vlagajo v ohranjanje lastnih privilegijev," še meni Virant.

Tudi poslanka SDS Alenka Jeraj poudarja, da je ustavno sodišče tisto, ki odloča o ustavnosti posameznih zakonov, zato po njenem ni mogoče "kar vnaprej govoriti, da je nekaj neustavno".

In kakšni vsoti denarja bi se morali poslanci, ki so se podpisali pod pobudo za ustavno presojo, pravzaprav odpovedati? V spodnji tabeli smo zbrali podatke o njihovih bruto plačah v letošnjem juniju in o predvidenih nadomestilih, ki bi jih glede na to plačo prejeli po noveli zakonodaje. Če na prihodnjih državnozborskih volitvah ne bi bili izvoljeni, bi bilo namreč njihovo nadomestilo po do zdaj veljavni zakonodaji enako plači, ki so jo prejemali, z novelo zakona pa se bo znižalo za 20 odstotkov. V tabeli lahko najdete tudi višino nadomestila Franca Jurija, ki se prav tako ne želi odpovedati 20 odstotkom svojega trenutnega dohodka.

Kaj pa o spremembi zakona o poslancih in o možnostih, da so pobudniki ustavne presoje uspešni, pravijo ustavni pravniki? "Takrat, ko jim je prenehala funkcija, so poslanci po starem zakonu dobili pravico, da do enega leta dobivajo nadomestilo. To pravico pa so jim sedaj omejili in to retroaktivno. Za njih bi stari zakon moral veljati do konca. Po mojem mnenju je novela zakona protiustavna v omenjenem delu," meni Lojze Ude.

Tone Jerovšek pa poudarja: "Menim, da imajo majhne možnosti za uspeh, saj ne gre za retroaktivnost. Poleg tega dobe nadomestil ne bodo skrajševali le njim, temveč vsem v prihodnje. Treba se je zavedati, da bo morala biti odločitev ustavnega sodišča primerljiva za vse tiste, ki so jim zmanjšali pravice. Saj so imeli na primer javni uslužbenci tudi določeno plačo, pa so jim jo znižali za osem odstotkov. Ali je tudi to vzeta pravica za nazaj, češ jaz sem imel tako plačo, zdaj je pa nimam?"

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin