Ko laboratorijski test potrdi, da ima pacient ebolo

V UKC Ljubljana so v sredo pozno zvečer sprejeli bolnika, pri katerem je obstajal sum okužbe z ebolo, saj se je bolnik pred kratkim zadrževal v predelih Afrike, kjer je še prisotna ebola, in po prihodu domov zbolel za vročinsko boleznijo. To sta tudi dva osnovna kriterija, ki sta potrebna za sum na ebolo.

Danes so iz UKC Ljubljana sporočili, da je splošno stanje pacienta stabilno, ima še vročino, počutje pa je razmeroma dobro. O končnih rezultatih preiskave bodo javnost obvestili jutri.

Pacient izoliran, tako bo ostalo do ponovitve testa Zdravstvena obravnava bolnika poteka na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, laboratorijska diagnostika pa na inštitutu za imunologijo in mikrobiologijo ljubljanske medicinske fakultete.

Medtem ko so nekateri mediji poročali, da gre za Slovenko, ki se je pred kratkim vrnila iz Afrike, pristojne službe podatkov o pacientu ne dajejo.

Na včerajšnji novinarski konferenci so pojasnili, da je zadeva pod nadzorom, da je panika odveč, pacient pa je izoliran v prostorih, ki so bili namensko dodatno predelani, da zagotavljajo še dodatno izolacijo in omogočajo intenzivno zdravljenje.

Tako bo ostalo, dokler ne bodo lahko s ponovljenimi testi dokončno izključili diagnoze ebola virusna bolezen. Že v soboto bo tako znano, ali imamo v Sloveniji prvi potrjen primer ebole ali ne.

Navodila za ukrepanje v primeru potrditve suma na ebolo Ob predpostavki, da bo sum na ebolo potrjen, pa naše zdravstvo čaka kar nekaj dela.

Januarja letos je Nacionalni inštitut za javno zdravje izdal posebno publikacijo, v kateri je med drugim navedeno tudi, kako ravnati v primeru suma na ebolo v Sloveniji.

Kot navajajo, je pri ravnanju z bolnikom treba preprečiti širjenje okužbe. Izjemno pomembno je, da je bolnik izoliran in da je z ustrezno osebno varovalno opremo in pravilnim postopkom dela zaščiteno zdravstveno osebje, da se prepreči širjenje okužbe.

Kot so zagotovili na UKC Ljubljana, so vse te postopke upoštevali.

Navodila za ljudi, ki so v bližini pacienta: - Osebna varovalna oprema ni potrebna, če smo od bolnika s sumom na ebolo oddaljeni več kot 1,5 metra. - Treba se je izogniti nezaščitenemu rokovanju z bolnikom in nezaščitenemu stiku z okuženimi predmeti/površinami v okolici bolnika. - Osebna varovalna oprema (OVO) ima namen zaščititi osebo pred vstopom virusa skozi sluznice (očesno, nosno, ustno) ali kožo v telo ob stiku z bolnikom. Pri uporabi je treba upoštevati pravila za ustrezno nameščanje, ustrezno ravnanje med postopki dela in še posebej pravila za pravilno in varno slačenje oz. odstranjevanje OVO, ki je zamudno in lahko tudi tvegano. - Svojci lahko z bolnikom počakajo v istem prostoru le, če se zadržujejo na razdalji večji od 1,5 metra, ko postane tveganje za prenos virusa ebole minimalno oziroma ga praktično ni. Še bolj priporočljivo je, da se svojci ne zadržujejo v istem prostoru kot bolnik.

Iskanje ljudi, ki so bili v stiku z obolelim V primeru, da bo sobotni test potrdil okužbo z ebolo, bo poleg intenzivnega zdravljenja, ki že poteka, eno najpomembnejših dejanj iskanje ljudi, ki so bili v stiku z obolelo osebo.

Pri tem je pomembna informacija ta, da je človek kužen šele takrat, ko zboli, v tem konkretnem primeru pa pacient še ni bolan dolgo časa, kar je dobro, so poudarili na včerajšnji novinarski konferenci.

Epidemiolog bo torej po potrjeni diagnozi v skladu s strokovnimi smernicami za iskanje in spremljanje kontaktov poiskal osebe, ki so bile z bolnikom z ebolo v stiku. Kontakte bolnika bo epidemiolog spremljal glede na vrsto izpostavljenosti: - nizko tvegana izpostavljenost, ki zahteva pasivno spremljanje, - visoko tvegana izpostavljenost, ki zahteva aktivno spremljanje zdravstvenega stanja oseb, ki so bile v stiku s potrjenim primerom ebole.

Nizko tvegano izpostavljenost predstavljajo običajni socialni stiki z bolnikom (npr. sedenje ob bolniku v čakalnici, razgovor z njim ob sprejemu, potovanje na javnih prevoznih sredstvih, bivanje v isti pisarni, istem razredu, bivanje v skupnem gospodinjstvu itd.).

Visoko tvegano izpostavljenost predstavlja bližnji stik (manj kot 1,5 metra) brez uporabe ustrezne osebne varovalne opreme z bolnikom, ki je ob stiku kašljal, bruhal, krvavel ali imel drisko, neposreden stik kože s telesnimi tekočinami/izločki ali s kakršnimkoli materialom, onesnaženim s telesnimi tekočinami/izločki bolnika, in podobno, pri čemer izpostavljeni ni uporabljal ustrezne osebne varovalne opreme.

Spremljanje ljudi, ki so bili v stiku z obolelim Zbiranje kontaktov mora biti končano v 48 urah, osebe, ki jih opredelimo kot kontakt, pa morajo opazovati svoje zdravstveno stanje 21 dni od zadnjega dne izpostavljenosti okužbi.

To pomeni: - merjenje temperature dvakrat dnevno, - v primeru pojava temperature ne glede na višino ali kateregakoli simptoma se mora oseba izolirati in takoj poklicati na telefonsko številko, ki ji jo posreduje epidemiolog.

Tiste osebe, pri katerih je bila visoko tvegana izpostavljenost, pa čaka še nekoliko večji nadzor, in sicer: - aktivni monitoring (opazovanje in poročanje o zdravstvenem stanju kontakta najmanj 21 dni po zadnji izpostavljenosti); - epidemiolog kontaktu izroči pisne informacije in naroči, da vsak dan enkrat pokliče epidemiologa in mu poroča o svojem počutju in morebitnem pojavu bolezenskih znakov; - oseba mora biti dosegljiva za epidemiologa, ki ga spremlja, in mu poročati o počutju in pojavu bolezenskih znakov ter o izmerjeni telesni temperaturi; - če epidemiologa ne pokliče, epidemiolog pokliče kontakt.