SiolNET. Novice Slovenija
1,13

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Pogovor: Klemen Balanč, predsednik Študentske organizacije Slovenije

Klemen Balanč, predsednik ŠOS: Veliko mladih je danes apatičnih

1,13

termometer

študenti
Foto: Bor Slana

Prioriteta vlade bi moral biti sistemski zakon o visokem šolstvu, ki bo uvedel pravičnejše državne štipendije, sistem štipendij za deficitarne poklice in prenovljen sistem spodbujanja nadarjenih mladih, ocenjuje Klemen Balanč, predsednik Študentske organizacije Slovenije, s katerim smo govorili ob začetku študijskega leta.


Klemen Balanč je predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) postal februarja letos. Študent ekonomske fakultete in FDV je ob prevzemu položaja napovedal zavzemanje za transparentno, kakovostno in dostopno visoko šolstvo ter za študente invalide in študentske skupine. Ob začetku študijskega leta smo se z njim pogovarjali o položaju študentov pri nas, kaj bi morala vlada storiti za študente in ali je študentska politika res bolj v korist njenih predstavnikov kot študentov.


Redki študenti poznajo delo Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Zakaj jo potrebujemo in kakšna je njena dodana vrednost?
S trditvijo se ne strinjam. Študentsko organiziranje v Sloveniji je zelo razvejano. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je krovna organizacija, ki deluje na nacionalni ravni, vanjo pa je vključenih še 51 lokalnih študentskih klubov in tri študentske organizacije univerz. Mnogo študentskih klubov upravlja tudi svoje zavode, kot so recimo lokalni mladinski centri, študentske organizacije v univerzitetnih središčih, pa zavode za študentsko kulturo, šport, subvencionirane tečaje, pravo in psihološko svetovanje ipd. Vsak študent se, če ne drugače, s študentskim organiziranjem sreča, ko na začetku študijskega leta na primer pri nas ureja bone. Študentje se velikokrat udeležujejo naših dejavnosti, ampak se tega ne zavedajo. ŠOS kot krovna organizacija prek dialoga z državo in preostalih odgovornih skrbi za dobro zakonodajo in programe na področju visokega šolstva, socialnih pravic in trga dela.

Katere bodo vaše prioritete v študijskem letu, ki je pred vrati?
Treba je sprostiti varčevalne ukrepe na področju štipendij in mladih na sploh, saj so to področja, ki bi jih morala država razumeti kot naložbo v prihodnost. Nujno potrebujemo tudi nekatere sistemske reforme. Kot glavni prioriteti vlade vidimo pripravo sistemskega zakona o visokem šolstvu, ki bo v celoti upošteval sodbe ustavnega sodišča na področju financiranja ter javne službe. In reformo štipendijske politike, ki bi uvedla pravičnejši sistem državnih štipendij, bolj smiselno zastavljen sistem štipendij za deficitarne poklice ter redefiniran sistem spodbujanja nadarjenih mladih prek Zoisovih štipendij. Podroben manifest z ukrepi bomo javnosti predstavili v kratkem.

Letos je v študijske programe vpisanih manj študentov kot lani. Edina univerza z več vpisanimi kot lani je Univerza v Novi Gorici. Letos je v študijske programe vpisanih manj študentov kot lani. Edina univerza z več vpisanimi kot lani je Univerza v Novi Gorici. Foto: Ana Kovač

Med mladimi diplomanti je že vrsto let visoka stopnja brezposelnosti. Kaj ste v zadnjih letih storili na področju zaposlovanja mladih diplomantov?
Živimo v času, ko redna zaposlitev po študiju ni več samoumevna. Globalni trendi nakazujejo vzpon prekarnih oblik dela, kar se odraža v trgu dela, na katerem ljudje ne iščejo več službe, temveč priložnostna dela. Ob takšnih pogojih je osamosvajanje mladih in načrtovanje prihodnosti praktično nemogoče. Skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in drugimi partnerji sodelujemo pri načrtovanju in izvajanju programa Jamstvo za mlade, ki je iz evropskih sredstev financiran program za zagotavljanje višje zaposlenosti mladih. Prav tako smo v končni fazi projekta vzpostavljanja sistema beleženja s študentskih delom pridobljenih kompetenc, ki predstavlja popolnoma nov pristop h gradnji karierne poti študentov in višanju njihovih zaposlitvenih možnostih.

Kako ocenjujete sodelovanje s pristojnim ministrstvom za šolstvo?
Z ministrstvom korektno sodelujemo na več ravneh. Sodelujemo v delovni skupini za pripravo Zakona o visokem šolstvu, pri izvajanju projekta Evroštudent, prav tako sodelujemo v okviru Sveta vlade za študentska vprašanja, Sveta vlade za visoko šolstvo, na področju subvencioniranega bivanja, Jamstva za mlade, na področju pripravništev, vajeništva in drugje. Odnos je včasih precej napet, predvsem ko imamo različna stališča o pomembnih vprašanjih. Bi si pa od ministrstva želeli večjo iniciativo in učinkovitost pri pripravi sistemskega Zakona o visokem šolstvu.

 

Študentske organizacije so bile v zadnjih letih v središču številnih afer. Nekdanji funkcionarji Študentske organizacije univerze v Ljubljani so tako mimo razpisa dobili službo v študentskem kampusu, odmevala je tudi visoka plača njihovega direktorja. Sebastjan Kokl, nekdanji predsednik Študentske organizacije univerze na Primorskem, se je zaradi ponarejanja listin, zlorabe položaja ter ponareditve in uničenja poslovnih listin znašel na sodišču. Kaj boste naredili za vzpostavitev finančnega nadzora, da ne bomo več poslušali o malverzacijah?
Medijske afere okoli študentskega organiziranja se največkrat pojavljajo v času predvolilnih kampanj v študentske organizacije, dejstva pa so mnogokrat tudi pomanjkljivo predstavljena. Med glavnimi očitki je vedno netransparentna poraba sredstev, saj se takšne zgodbe dobro prodajajo. Študentske organizacije so vpisane v razvid zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako nad njihovim poslovanjem bdi računsko sodišče. Seje študentskih organov so javne, prav tako so javno objavljeni zapisniki sej in proračuni, iz katerih je razvidno poslovanje. Kriminalna dejanja bi morala biti obravnavana pri organih pregona, epilog pa bi morala dočakati na sodiščih, ne v gostilnah. 

Kako odgovarjate na očitke javnosti, da študentske organizacije ne delujejo v korist študentov, ampak služijo parcialnim interesom posameznika?
S sredstvi študentskih organizacij se na letni ravni organizira več kot tri tisoč projektov za študente in mlade, študenti uporabljajo sredstva tudi v obliki subvencioniranih tečajev, izobraževanj in neposrednih denarnih pomoči. Študentske organizacije so zaslužne, da imamo danes v Sloveniji relativno kakovostno, predvsem pa brezplačno šolstvo, kar ne koristi samo trenutnim generacijam študentov, temveč celotni družbi. Študentske organizacije lahko svojo civilnodružbeno vlogo opravljajo zgolj, če so avtonomne, zato bi bilo za študente najslabše, če bi padle pod vpliv države in političnih strank. 

Prioriteta vlade bi moral biti sistemski zakon o visokem šolstvu, ki bo uvedel pravičnejše državne štipendije, sistem štipendij za deficitarne poklice in prenovljen sistem spodbujanja nadarjenih mladih, ocenjuje Klemen Balanč. Prioriteta vlade bi moral biti sistemski zakon o visokem šolstvu, ki bo uvedel pravičnejše državne štipendije, sistem štipendij za deficitarne poklice in prenovljen sistem spodbujanja nadarjenih mladih, ocenjuje Klemen Balanč. Foto: Bor Slana

Študentska politika je bila v preteklosti odskočna deska za prehod v državno politiko. Imate tudi vi takšne cilje?
Veliko mladih je apatičnih, študenti, ki so družbeno aktivni in kažejo interes, pa se vključujejo v mnogo obštudijskih dejavnosti, razna društva, projekte itd. Eno izmed področij je tudi študentsko organiziranje. V študentskih organizacijah deluje mnogo ambicioznih in perspektivnih študentov, ki jim pozneje uspe na mnogo področjih, eno izmed teh je tudi politika. Tam konča zelo majhen delež aktivnih študentov, so pa ti bolj izpostavljeni. Če bi dejali, da je študentsko organiziranje tudi odskočna deska za podjetniško udejstvovanje, bi bila trditev pravilnejša. Sam kariernih ambicij v politiki nimam, kot politologa pa me bo verjetno spremljala vse življenje.

Ste član politične stranke?
Nisem.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 133
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin