Katja Bašič: "Vitan Mal ni človek, ki bi mu omogočali delo z otroki."

Po besedah Milene Mileve Blažič, profesorice mladinske književnosti s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, in Katje Bašič iz Združenja proti spolnemu zlorabljanju naj bi pisatelja, ki je obtožen opazovanja in fotografiranja otrok v bližini ene od ljubljanskih šol, še vedno vabili na gostovanja po osnovnih šolah.

Njegove knjige so priporočene v bralnih značkah in so del učnih načrtov v osnovnih šolah. "Vsebino knjig, ki jih ministrstvo priporoča otrokom, sem natančno analizirala in ugotovila, da vsebujejo izrazito pedofilske prizore. Tu ne gre več za literaturo; literatura je le sredstvo za doseganje drugih ciljev," je prepričana Milena Mileva Blažič (intervju z njo bomo objavili jutri), njena opozorila pa ostajajo preslišana.

Napačna odločitev O delih Vitana Mala se je nazadnje pisalo leta 2011 oziroma po tem, ko je izšla knjiga Napačna odločitev. Nanjo je pristojne opozorila knjižničarka, ki jo je zmotila vsebina, saj je bila knjiga dostopna tudi v številnih šolskih knjižnicah. Mal je tudi v tej pisal o ljubezni odraslega do dečkov, v knjigi pa je precej izražanja, ki so ga nekateri strokovnjaki (predvsem prof. dr. Milena Mileva Blažič) označili za eksplicitno pornografskega.

Ob izidu knjige Napačna odločitev se je razvnela burna javna razprava o tem, kje je meja med pornografijo (oziroma pedofilijo) in umetnostjo. Zmagala je pravica do svobode izražanja, saj dela Vitana Mala ostajajo v učnih načrtih.

Varuhinja človekovih pravic: Učitelji lahko o primernosti vsebin odločajo sami Čeprav se je v razpravo leta 2011, ko je bila na tem položaju še Zdenka Čebašek Travnik, dejavno vključil varuh človekovih pravic, se, kot kaže, v vsem tem obdobju ni spremenilo nič.

"Varuh meni, da ni potrebno omejevanje učnih vsebin in izbora literarnih del, ki ga avtonomno opravijo učitelji oziroma ustrezne predmetne komisije Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Vsi pedagoški kadri namreč med študijem pridobijo znanja, ki jim omogočajo avtonomno strokovno presojo o primernosti posameznih vsebin za določeno starost otrok."

Varuh tudi meni, da pravnomočna obsodba avtorja literarnega dela ne more biti merilo za presojo literarne vrednosti in primernosti vseh njegovih del za otroke.

V zvezi z literarnimi deli pisatelja Vitana Mala pa je varuh ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport priporočil, da pri pregledih posameznih programskih vsebin posebno pozornost namenijo vsebini posameznih literarnih del, ki bi otrokom lahko dala napačna sporočila o sprejemljivosti otroške pornografije, pedofilije, mučenja živali, poveličevanja nasilja in podobnih ekscesnih ter družbeno nesprejemljivih ravnanj," je pojasnila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

"To ni človek, ki bi mu omogočali stik z otroki" "Ne glede na to, ali je bil pisatelj pravnomočno obsojen ali ne, to zagotovo ni človek, ki bi mu lahko omogočali stike z otroki. Ne glede na umetniško svobodo se moramo vprašati, ali je prav, da je takšna literatura priporočena v šolah," meni iz Združenja proti spolnemu zlorabljanju. Med drugim omenja nedavni primer 70-letnega britanskega umetnika Grahama Ovendena, ki so ga junija letos obsodili na 27-mesečno zaporno kazen spolnih dejanj zoper otroke. Obsojen je bil zaradi dejanj zoper tri deklice, ki so med letoma 1975 in 1985 pozirale za njegova dela. Še preden je bila obsodba pravnomočna, so iz spletne strani londonske galerije Tate umaknili vseh 30 njegovih razstavljenih del.

"Tako se v takšnih primerih odzovejo v zrelih državah," pravi Katja Bašič in dodaja: "Ko gre za koristi otrok, so te vedno nad umetniško svobodo. Kar na bruhanje mi gre, ko berem to literaturo, ker natanko vem za načine, kako se v resnici dogajajo spolne zlorabe otrok in kaj je v teh knjigah opisano. Sprašujem se, kako lahko povabiš človeka, ki je obtožen prav opazovanja otrok, v šolo, da govori o svoji literaturi? Res smo povsem zmedena družba! Najhujše pa je, ker vem, da so s tem primerom že dolgo zelo dobro seznanjeni vsi tisti, ki imajo pristojnosti in bi lahko oziroma bi morali ukrepati.

V vsakem primeru pa bi se morali zavedati, da je treba – pa naj gre za dokazano kaznivo dejanje ali ne – ko je govora o spolnih zlorabah, upoštevati predvsem občutja in koristi otrok in jim dati prednost pred vsem drugim," pravi Katja Bašić.

Na pojasnila ministrstva za šolstvo in Zavoda RS za šolstvo še čakamo.