Kako smo dobili božične simbole?

Božič je tradicionalni praznik, ki ga praznujemo 25. decembra. Praznovanje sicer izvira že iz predkrščanskih časov – različna ljudstva so na ta dan praznovala začetek zimskega solsticija, ko se dan ponovno začne daljšati. Ta poganski praznik, ki simbolizira zmago dobrega nad zlim, je krščanska cerkev nato pokristjanila in od takrat se z njim spominjamo Jezusovega rojstva. Za božični čas je značilno praznovanje, veselje in tudi obdarovanje. Je pa ob božiču prisotno tudi ogromno simbolov – za vas smo izpostavili pet najpogostejših. Božično drevesce Smrečice so v zimskem času pogosto uporabljala že poganska ljudstva, tradicija okraševanja božične smrečice kot jo poznamo danes, pa naj bi se začela v 16. stoletju v Nemčiji.

Zimzeleno drevesce predstavlja ogenj življenja, ki ne ugasne niti v najtežjih časih. Simbolizira življenje in upanje, v krščanski veri pa predstavlja tudi Jezusovo rojstvo.

Namesto okraskov kot jih poznamo danes, so nanjo v preteklosti obesili jabolka, ki so predstavljala zgodbo Adama in Eve v rajskem vrtu. Pozneje so dodali še rože, bombone, barvni papir in tudi sveče, ki naj bi ponazorile betlehemske zvezde.

Od Nemcev prevzeto božično drevo se na Slovenskem prvič omenja leta 1861 v Slomškovih Drobtinicah: "Na osvetljeni smreki so visela zlata jabolka, orehi, rožiči in mnogo drugih dobrih stvari. Pod drevesom pa so ležale kape, robeci, podperti in tudi čevlji in oblačila ..."

Jaslice Jaslice naj bi nadomestile stare navade krašenja doma z zimzelenim zelenjem še iz predkrščanskih časov. Na postavljanje jaslic po domovih, kakršne poznamo danes, pa so zagotovo vplivale jaslice po župnijskih in samostanskih cerkvah. Gre za upodobitev betlehemskega dogodka, natančneje Jezusovega rojstva, kot sta ga v svojih evangelijih opisala apostola Marko in Luka.

Omenjeni običaj je bil priljubljen predvsem v nemških alpskih deželah, pritegnil je pa tudi slovenskega človeka. Slovenci smo prve jaslice dobili leta 1644 v Ljubljani, postavili pa so jih jezuiti.

V izrazu stvarnosti so jaslice prikaz Jezusovega rojstva v mrazu, uboštvu in nerazumevanju ljudi na eni in božje pomoči na drugi strani. Simbolno pa izražajo odrešenje in nas vabijo k miru in medsebojni ljubezni, svetu pa sporočajo o novem rojstvu in upanju.

Božiček Božiček je mitološka osebnost, ki v noči na božič z darili obdaruje pridne otroke. Znano je, da je v Evropi otroke v decembru obdaroval sveti Nikolaj, njegov praznik je 6. december. Nizozemski priseljenci so tradicijo praznovanja prenesli v Združene države Amerike in z mešanjem drugih kultur se je rodil novi dobri mož – Božiček.

Leta 1822 je Clement C. Moore napisal pesem z naslovom Noč pred božičem (The Night Before Christmas) in to je bil prvi opis moža v rdečem, kot ga poznamo še danes:

… Imel je širok obraz in majhen okrogel trebuh, ki se je kot polna skleda želeja zatresel, ko se je smejal. Bil je debelušen in okrogel, pravi veseli stari škrat, in ko sem ga videl, sem se smejal. Le majhen pomežik in vedel sem, da me ni več strah.

Slovenci nekaj časa Božička, kot je opisan v pesmi, sploh nismo poznali. Na božič smo namreč praznovali Jezusovo rojstvo in iz tega tudi izvira ime Božiček (Mali Bog). Ameriška oblika Božička, ki je priljubljen predvsem med otroki, je k nam prišla šele pozneje.

Bela omela Tudi belo omelo so pri praznovanju uporabljala že poganska ljudstva. Rastlina je bila priljubljena predvsem zaradi dejstva, da ostane zelena čez celo zimo. Starodavni Kelti so verjeli, da ima omelo magično zdravilno moč zdravljenja, uporabljali so ga kot protistrup, za zdravljenje neplodnosti in se z njim branili zlobnih duhov. Rimljani so bili prepričani, da bosta sovražnika, ki se srečata pod omelo, odložila svoje orožje in se objela – tako je omelo postalo tudi simbol miru.

Skandinavci so omelo povezovali z boginjo ljubezni Friggo in iz tega po predvidevanjih izhaja mit o poljubljanju podnjo. Namreč, tisti, ki se poljubi pod belo omelo, bo v prihajajočem letu imel obilo sreče in veselja.

Božične voščilnice Voščilnice so izmed vseh opisanih spremljevalcev božiča tiste z najmlajšo tradicijo. Prvo božično voščilnico naj bi ustvaril Anglež Henry Cole, direktor londonskega muzeja, ki je bil v času praznikov leta 1843 tako obremenjen, da je namesto obiskovanja prijateljem naredil prav posebno voščilo. Voščilnice je ilustriral John Calcott Horsley, izdelane pa so bile iz trikrat prepognjenega kartonastega papirja, na katerem je bila ilustracija družine, ki uživa v praznovanju. Na kartici je bilo napisano tudi sporočilo Vesel božič in srečno novo leto vam vsem.

Sprva so bile voščilnice preproste, ilustrirane z verskimi ali zimskimi motivi, pozneje pa so jih na zahtevo potrošnikov začeli tudi bolj okraševati. Da na ta način najbližjim zaželimo lepe praznike, je tako še razmeroma mlad običaj, kljub temu pa ob božiču še kako prisoten.

Za konec pa: Vesel božič in srečno novo leto tudi vam vsem!