Ponedeljek, 9. 9. 2024, 11.26
2 meseca, 1 teden
Kaj čaka Marto Kos v Bruslju?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,68
Vlada bo danes odločala o kandidaturi Marte Kos za evropsko komisarko. Še preden je bilo znano njeno ime, je medij Politico ugibal o tem, kateri resor v novi komisiji bi lahko dobila naša država.
Kateri resor bo dobila Slovenija v novi Evropski komisiji, ki jo bo predsednica Ursula von der Leyen v Evropskem parlamentu predstavila ta teden? V bruseljskih krogih se govori, da bi lahko naši državi pripadel resor za zdravje ali pa resor za krizno upravljanje in humanitarno pomoč.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo v Evropskem parlamentu v sredo predstavila svojo novo komisarsko ekipo. Pri slovenskem kandidatu za komisarja Tomažu Veselu se je zapletlo, ker predsednica komisije želi, da bi Slovenija predlagala kandidatko. V ozadju je njena želja, da bi imela v svoji novi komisiji čim več žensk. Slovenska vlada bo zdaj odločala o kandidaturi Marte Kos za evropsko komisarko.
Sloveniji resor za zdravje ali za krizno upravljanje?
Seveda se veliko ugiba o tem, kateri resor v novi komisiji bo pripadel posamezni državi. Novinarji ameriškega medija Politico so se o razdelitvi resorjev pogovarjali s številnimi uradniki v Evropski komisiji, Evropskem parlamentu in Evropskem svetu, pa tudi z uradniki v posameznih evropskih prestolnicah.
Po predvidevanjih novinarjev omenjenega medija bi lahko Sloveniji pripadel resor za zdravje ali pa resor za krizno upravljanje in humanitarno pomoč. Kot vemo, je dozdajšnji slovenski komisar Janez Lenarčič komisar za krizno upravljanje.
Zapleteno sestavljanje komisije
Sestavljanje komisije je precej zapleteno delo: Ursula von der Leyen mora tako pri sestavi upoštevati politično ravnotežje (moč posameznih političnih skupin v Evropskem parlamentu, ki jo podpirajo), zemljepisno ravnotežje, pa tudi uravnoteženo zastopanost spolov. Predsednica komisije je želela, da bi ji države predlagale kandidata in kandidatko, a je to njeno željo upoštevala samo Bolgarija.
Ursula von der Leyen si je zaželela, da bi države predlagale kandidata in kandidatko, da bi potem izbrala med njima. Njeno željo je upoštevala samo Bolgarija. Slovenija je najprej predlagala Tomaža Vesela, ki pa ni bil sprejemljiv za predsednico komisije, ker si ta v novi komisiji želi čim več žensk. Slovenija je tako morala predlagati kandidatko.
Poleg tega države pri predsednici komisije lobirajo, da bi njihov kandidat dobil čim boljši in vplivnejši resor. Večje članice EU imajo pri tem vplivanju na sestavo komisije večjo težo.
Prihodnji podpredsedniki komisije
Francoski kandidat Thierry Breton (tudi dozdajšnji komisar) naj bi v novi komisiji postal podpredsednik komisije, zadolžen za industrijo in strateško avtonomijo. Italijanski kandidat Raffaele Fitto naj bi dobil resor za kohezijo, ekonomijo in okrevanje po pandemiji. Španska kandidatka Teresa Ribera naj bi dobila resor za zeleni in digitalni prehod. Tako Italijan kot Španka naj bi bila v novi komisiji podpredsednika.
Dva podpredsednika komisije naj bi prišla z vzhoda EU: Latvijec Valdis Dombrovskis in Slovak Maroš Šefčovič. Latvijec naj bi bil zadolžen za širitev EU in obnovo Ukrajine, Slovak pa za administracijo, uveljavitev zakonodaje, poenostavitev birokratskih postopkov in odnose med institucijami EU.
Z vzhoda EU prihaja tudi nekdanja estonska premierka Kaja Kallas, ki je že izbrana za novo visoko predstavnico EU za zunanje in varnostne zadeve.
Kdo bo dobil resor za Sredozemlje: Hrvatica ali Ciprčan?
Avstrijec Magnus Brunner naj bi postal komisar za finančne storitve ali komisar za konkurenčnost, Belgijka Hadja Lahbib naj bi postala komisarka za notranje zadeve, Bolgarka Ekatarina Zaharijeva naj bi postala komisarka za krizno upravljanje in humanitarno pomoč (torej resor, za katerega naj bi bila v igri tudi Slovenija), Hrvatica Dubravka Šuica naj bi postala komisarka za demografijo in pravičnost (ali pa dobila resor za Sredozemlje ali resor za vladavino prava).
Komisija v novi sestavi bo imela nekatere nove resorje, med njimi je tudi resor za Sredozemlje. V igri zanj je tudi hrvaška kandidatka Dubravka Šuica, njen največji tekmec pa Ciprčan Kostas Kadis.
Tudi Ciprčan Kostas Kadis naj bi bil v igri za komisarja za Sredozemlje, pa tudi za komisarja za okolje. Čeh Jozef Sikela naj bi dobil resor za energijo, Danec Dan Jørgensen resor za mednarodno podnebno politiko, Finka Henna Virkkunen resor za tehnologijo, Grk Apostolos Cicikostas resor za transport (ali pa za regionalni razvoj), Madžar Oliver Varhelyi resor za večjezičnost, izobraževanje in šport (če bo šel skozi sito Evropskega parlamenta).
Pomemben resor za proračun naj bi dobil Poljak
Irec Michael McGrath naj bi dobil resor za inovacije (ali pa ribištvo), Litvanec Andrius Kubilius resor za varnost, obrambno industrijo in vesolje, Luksemburžan Christophe Hansen resor za kmetijstvo ali resor za trgovino, Maltežan Glenn Micallef resor za enakost, mladino in medgeneracijsko pravičnost, Nizozemec Wopke Hoekstra resor za trgovino in ekonomsko varnost ali pa resor za kmetijstvo, Poljak Piotr Serafin resor za proračun, Portugalka Maria Luís Albuquerque resor za ribištvo, Romunka Roxana Minzatu resor za delo, socialne pravice in stanovanja (ali pa resor za podjetništvo ali ekonomijo) in Švedinja Jessika Roswall resor za notranji trg (ali pa resor za notranje zadeve).
