Boštjančič: Socialni transferji se bodo deloma usklajevali z inflacijo

Minister za finance Klemen Boštjančič je po seji vlade pojasnil, da dopolnila med drugim določajo, da se bodo transferji, ki se usklajujejo po zakonu o usklajevanju transferjev, v letu 2024 uskladili, in sicer v višini 70 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, ki jo ugotovi statistični urad v obdobju od decembra 2022 do decembra 2023.

"Z nekoliko omejenim usklajevanjem do določene mere ohranjamo življenjski standard prejemnikov socialnih transferjev in hkrati omejujemo pritisk na rast inflacije," je ocenil. Avtomatična indeksacija socialnih transferjev z inflacijo je namreč po njegovih besedah eden od dejavnikov, ki lahko v okolju z relativno visoko inflacijo povzroča dodatne inflatorne pritiske in s tem prispeva k vztrajanju inflacije.

Uskladitev pokojnin že januarja

Pri pokojninah vlada z dopolnili predvideva, da bi se prihodnje leto uskladitev delno opravila že pri izplačilu pokojnin in drugih prejemkov v januarju, in sicer v višini 8,2 odstotka. To je višina redne uskladitve, ki jo po zadnjih podatkih kaže izračun urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je navedel. Končna uskladitev se bo po njegovih besedah v skladu s pokojninskim zakonom opravila pri izplačilu pokojnin za mesec februar, pri tem se bo poračunala delna uskladitev, izplačana v januarju.

Zamrznitve usklajevanja plač v javnem sektorju ne bo

S predlaganimi dopolnili se črta tudi člen, ki je določal, da se vrednost plačnih razredov v javnem sektorju iz plačne lestvice v letu 2024 ne uskladi. Z umikom te določbe so v sindikatih pogojevali nadaljevanje pogajanj. V primeru sprejetja prepovedi usklajevanja v letu 2024 so zagrozili z zaostrovanjem aktivnosti.

Kot je povedal Boštjančič, zdaj upajo, da se pogajanja s sindikati javnega sektorja čimprej nadaljujejo, plače javnih uslužbencev pa se tako vračajo na pogajalsko mizo. Ob tem je znova poudaril, da sistem plač v javnem sektorju želijo sistemsko urediti. 

Mesec: Podjetja imajo tri mesece časa za pripombe

Novela zakona o evidencah delovnega časa bo od ponedeljka v uporabi, je napovedal minister za delo Luka Mesec. Kot je pojasnil, bodo odprli poseben elektronski naslov, na katerega bodo lahko zaposleni in delodajalci tri mesece pošiljali pripombe. Vlada bo nato zakon, če bo treba, popravila. Inšpektorat bo ta čas na terenu v funkciji svetovalca.

Mesec je s tem danes na novinarski konferenci po seji vlade zavrnil ugibanja, da bo politika skušala poiskati način za zamrznitev novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, dokler je ustrezno ne popravi. Za to se je namreč na podlagi pozivov delodajalcev zavzel minister za gospodarstvo Matjaž Han, ki se strinja, da so spremembe neživljenjske.

Novice "Štempljanje": inšpektorat bo nadzor zamaknil v leto 2024

Minister za delo je spomnil, da je novela zakona prestala vse faze potrjevanja. Usklajena je bila na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) ter potrjena na vladi in v parlamentu. Delodajalcem je omogočila tudi pol leta časa za pripravo na novosti.

Zakon je bil do tega tedna po njegovih besedah neproblematičen, a ker je prišlo do različnih, tudi netočnih poročil v zvezi z njim vlada veliko nezaupanje.

Kot je povedal Mesec, uporabe zakona vlada ne more ustaviti, saj so za to potrebni določeni procesi, bo pa ministrstvo odprlo poseben elektronski naslov evidence.mddsz@gov.si, na katerega bodo lahko vsi, ki bodo naleteli na kakršnekoli težave pri izvajanju zakona, sporočali komentarje, opažanja, predloge. "Naše strokovne službe bodo to pregledale in po potrebi bomo zakon čez tri mesece spet odprli ter ga popravljali," je napovedal Mesec.

V teh treh mesecih bo inšpektorat za delo na terenu deloval predvsem svetovalno, torej svetoval podjetjem, kako naj zakon uporabljajo.

Elektronska evidenca v uporabi le v tem primeru

Novela zakona o evidentiranju predvideva beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.

Glede odmora za malico je Mesec pojasnil, da to opredeli delodajalec v svojih internih aktih in znotraj tega ni nobenih sprememb. "Funkcionarji se ne "štempljajo", ker namen zakona ni omejevati svobodo, ampak to, da ljudje prejmejo plačilo za opravljeno delo. Funkcionarji dobimo plačilo za opravljeno delo, pri nas to ni nikoli vprašanje," je povedal Mesec. Tudi samostojni podjetniki se ne bodo "štempljali". Mesec je znova pojasnil, da se elektronska evidenca, ki je edina resna sprememba tega zakona, uporablja, kadar inšpektorat zazna kršitve ali če sindikat oziroma kolektiv zaposlenih, ki je nezadovoljen glede izplačevanja ur, to predlaga delodajalcu. 

Novice V veljavi novela zakona o delovnih razmerjih

Do konca leta 2024 nižja elektrika

Gospodinjski odjemalci elektrike od novembra letos do konca leta 2024 ne bodo plačali prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE), je danes določila vlada. Za povprečnega odjemalca to pomeni za šest evrov nižji račun, je na novinarski konferenci pojasnil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Sprememba bo veljala od 1. novembra letos do 31. decembra 2024.

Novice Gospodinjstva do konca leta 2024 pri elektriki ne bodo plačevala prispevka za OVE