K nam bo manj Rusov, saj jih doma usmerjajo v Soči in na Krim

Kakšna je slika pred praznikoma, ko gre za slovenska zdravilišča, smo se pogovarjali z Iztokom Altbauerjem, direktorjem Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNS), pod okrilje katere spada večina slovenskih termalnih zmogljivosti.

Kako kaže z zasedenostjo v zdraviliščih pred veliko nočjo in prvomajskimi prazniki? To je res prvi mejnik v sezoni in tudi letos pričakujemo dobro zasedenost. Podobna bo lanski v tem času, se pravi okoli 70 odstotkov, v nekaterih zdraviliščih pa tudi višja. Kar se prvega maja tiče, pa je še prezgodaj napovedovati, kakšna bo dokončna zasedenost, kajti običajno do rezervacij prihaja v zadnjem hipu. Vendar tudi za te praznike pričakujemo, da bo zasedenost zelo dobra.

Kako pa je s strukturo gostov, so morda kakšne spremembe v primerjavi z lanskim letom? Interes za obisk za veliko noč je predvsem pri gostih iz Avstrije in Nemčije, pa tudi Italije. Pri slednji sicer podatki o številu gostov kažejo, da se še ni izkopala iz gospodarske krize, saj so v preteklosti italijanski gosti pri nas bili zelo številčni, zdaj pa iščejo cenovno bolj ugodne namestitve. Imeli bomo tudi nekaj gostov iz Hrvaške, manj pa iz Slovenije, saj veliko noč doživljamo kot družinski praznik in ga zato preživljamo doma in v bližini svojcev.

Ali je domačih gostov mogoče pričakovati več za prvega maja? Takrat bodo prevladovali v primerjavi s tujimi gosti. Ob tem pa naj še opozorim, da pričakujemo tudi veliko dnevnih gostov, kajti v zadnjih dneh aprila se tradicionalno odprejo tudi zunanja kopališča v naših termah. Odvisno pa bo tudi od vremena: če bodo topli, sončni dnevi, potem bo kopalcev veliko, sicer pa bo za večji obisk na zunanjih bazenih potrebno še nekaj dni počakati.

Kako pa kaže z ruskimi gosti, katerih obisk je v zadnjih letih strmo rastel? Tudi v kontekstu aktualnih dogodkov v Ukrajini in ob dejstvu, da imajo ruski državljani med prvim majem precej dolge praznike? To je tradicionalno obdobje, ko ruski gostje združujejo teden ali štirinajst dni počitnic, prvih večjih po novem letu. Pri ruskem trgu lahko letos pričakujemo kar malo zastoja sodeč po napovedih, ki smo jih lahko slišali na moskovski borzi pred mesecem dni. V Rusiji nagovarjajo svoje državljane, da preživljajo počitnice v olimpijskem Sočiju, kjer je bilo zgrajeno ogromno novih kapacitet. Vemo pa, da je Soči tudi znano zdraviliško letovišče. Slišati je bilo tudi napoved, da naj bi državni uradniki v Rusiji ne letovali v drugih evropskih državah, ampak na Krimu. Še vedno pa sem prepričan, da bodo naša zdravilišča v začetku maja dobro zasedena z ruskimi gosti.

Kaj pa kažejo podatki za prve tri mesece v primerjavi z lanskim letom? Je mogoče iz njih že napovedovati, kako uspešna bo zdraviliška sezona? Treba je upoštevati, da so bile zmogljivosti, ki jih imamo v Portorožu, zaradi prenove zaprte, tako da imamo zaradi tega nekaj slabše rezultate. Če pa bi prišteli še lanski obisk iz Portoroža, pa bi dosegli za kakšen odtenek celo boljši rezultat. Sicer pa bo bolj realna slika po šestih, sedmih mesecih, ko bomo lahko ugotovili, ali se nadaljuje trend, ki smo ga zaznali ob koncu leta, ko se je število tujih gostov opazneje povečevalo. To bo pokazal obisk naših tradicionalnih gostov v poletnih mesecih, iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Belgije, Češke, Poljske. Verjetno pa tudi poleti še ne gre računati, da bi se bistveno povečal obisk italijanski gostov, ki so bili nekoč na prvem mestu med tujimi turisti.

Kakšne negativne posledice za vašo zdraviliško dejavnost in turizem nasploh bi lahko imeli zadnji vladni ukrepi z dvigom trošarin na alkohol in gorivo? Če bi se država odločila za dvig DDV-ja, bi to za nas pomenilo še večji izpad. Z morebitnim povečanjem trošarin na alkoholne pijače pa bi posledice lahko občutila gostinska dejavnost znotraj zdravilišč. Nekoliko manjši negativni učinek pa bi lahko imel dvig trošarin za pogonska goriva, ki bo vplival na porabo gostov, ki so potujejo čez našo državo. (pogovor je potekal pred odločitvijo vlade o dvigu trošarin op. a.)

Od vlade zahtevate, da za promocijo turizma nameni več denarja in znova vzpostavi samostojno turistično organizacijo (STO), ki ne bo več del Spirita. Čakalo se je na novega gospodarskega ministra, Metod Dragonja pa je že nekaj časa na položaju. Se stvari kaj premikajo? Ste že navezali stik z njim? Kot sem obveščen, naj bi minister Dragonja s svojo ekipo že storil prve korake za ustanovitev nove STO, organizacije, ki jo ima praktično ves svet. Drug pomemben korak pa je oblikovanje ustrezne strokovne ekipe na STO in zagotovitev denarja za promocijo. Na to smo tudi spomnili novega ministra v dopisu ob imenovanju, na sestanek z njim pa še čakamo.

Koliko bi po vašem mnenju država morala nameniti za promocijo slovenskega turizma in koliko naj bi bila višja od lanskih 8 milijonov evrov? Ob varčevalnih ukrepih, ki jih sprejema vlada, ni realno pričakovati, da bi država lahko iz proračunskih sredstev namenila več denarja za promocijo turizma. Velja pa razmišljati o drugih virih, ki so na voljo: kolikšen del nameniti iz turistične takse, iger na srečo itn. V turističnem gospodarstvu smo si enotni, da bi za konkretnejše akcije pospeševanje prodaje, oglaševanja in krepitve prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot turistične destinacije potrebovali 20 milijonov evrov.