Jelinčič: Ne želijo si preglednosti nad orožjem

In sicer tako ognjenega kot hladnega, starega in modernega. "Najbolj zanimiv primerek je puška na kolesni vžig iz 16. stoletja, narejena v Ljubljani, ki je za zdaj edini znani primerek na svetu," o svoji zbirki pove Jelinčič. Kot zbiratelja ga privlačijo preciznost in točnost delovanja, lepota in funkcionalnost izdelave orožja, inovativnost mehanizmov, moč, pa tudi umetniška vrednost izdelka. Maja je na vlado naslovil pobudo za poenostavitev postopkov pridobivanja dokumentacije za posedovanje orožja. Po njegovem bi orožne liste lahko izdajali v obliki kartic, s čimer bi poenostavili postopke, na kartici pa bi lahko bilo zavedeno vse o orožju, ki ga posameznik poseduje, pri vsakem kosu bi lahko bila zaznamba, ali gre za orožje za varnost, lovsko, športno, tekmovalno … "Na mojo pobudo niso rekli ne bele ne črne. Birokracija v rokah starih policistov noče preprostosti in preglednosti, saj se tako pokaže, da delajo zaradi dela in ne, da bi se kaj uredilo. Le državni sekretar Vučko je dejal, da je zamisel odlična," odgovarja Jelinčič na vprašanje, na kakšna tla je padel njegov predlog. Zbiratelji spremljajo tudi črni trg Zbiratelji spoštujejo zakon, saj lahko v primeru kršenja ostanejo brez zbirke, je prepričan. A spremljajo tudi črni trg, kar je po njegovem mnenju dobro za državo, saj pomeni črno orožje morebitno nevarnost, medtem ko ga zbiralci legalizirajo. "Je pa ministrstvo za notranje zadeve naredilo neumnost, ko je dalo seznam, kaj se sme zbirati, saj je pomanjkljiv. Na njem na primer ni kalašnikovk, kar pomeni, da jih onesposobijo, s tem pa izgubijo zbirateljsko vrednost. Zbiratelji jih zato ne bodo več prijavljali, kar je spet slabo za državo," pravi Jelinčič, ki opozarja še, da je rok za registracijo orožja iz črne sfere predlog, saj "ga policisti držijo v skladišču eno leto. Smiselna bi bila tudi abolicija na vsakih 18 ali 24 mesecev, pa se tega otepajo. Ne razumejo, da je prijavljeno orožje varno orožje", je prepričan.