Janez Janša
Petek, 16. 11. 2018, 13.06
6 let, 1 mesec
Janša poziva Šarca: Še enkrat razmislite o pristopu k tej nesrečni zadevi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,46
11
"Globalni dogovor je ena taka nesrečna zadeva, ki deli svet, Evropo in Slovenijo," je dejal Janša.
Odbor DZ za zunanjo politiko ni podprl predloga opozicijskih poslancev SDS, NSi in SNS, naj državni zbor na nujni seji prihodnji teden vladi priporoči, da v celoti zavrne in aktivno nasprotuje sprejetju globalnega dogovora Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah.
Po večurni burni razpravi, ki se je začela zjutraj in po prekinitvi nadaljevala tudi popoldne, je za predlog glasovalo 5, proti pa 11 poslancev. Državni zbor bo o dogovoru ZN o migracijah na zahtevo opozicije razpravljal na izredni seji v sredo.
Slovenija bi morala odstopiti od globalnega dogovora ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, je tudi po četrtkovi potrditvi vlade, da bo Slovenija decembra v Marakešu pristopila k dogovoru ZN, v imenu predlagateljev izredne seje danes vztrajal Branko Grims (SDS).
To je "znak neumnosti ali pa zavestnega zavajanja državljanov", je bil kritičen do mnenja vlade, ki med drugim poudarja, da dogovor ni pravno zavezujoč.
Grims: Dogovor izenačuje zakonite in nezakonite migracije
Dogovoru nasprotuje, ker, kot je dejal, izenačuje zakonite in nezakonite migracije, ukinja meje, migracije obravnava kot nekaj pozitivnega in jih pospešuje. Vsebuje toliko za državljane usodnih odločitev - vprašanje varnosti, blaginje, obstoja slovenskega naroda, kulture in identitete -, da bi morali odločitev o podpori prepustiti državljanom na zavezujočem plebiscitu ali pa na posvetovalnem referendumu, je prepričan Grims.
Cerar: Dogovor ni pravno zavezujoč
Zunanji minister Miro Cerar je poslancem zatrdil, da dogovor ni pravno zavezujoč dokument, temveč gre za izraz volje držav, da si prizadevajo za varne, urejene in zakonite migracije.
Vlada vztraja pri dogovoru, ker so se pojavila vprašanja, ki zaradi lažnih informacij begajo ljudi, pa je pooblastila zunanje ministrstvo, da ob pristopanju pripravi pojasnilno izjavo. Z njo ne izražamo zadržkov, ampak pojasnjujemo, da dogovor ni pravno zavezujoč, je med drugim poudaril zunanji minister. Pojasnilno izjavo k dogovoru naj bi pripravili tako zaradi domače kot tuje javnosti, da bo jasno, zakaj Slovenija pristopa k dogovoru.
Petrič: V dokumentu je premajhno razlikovanje med beguncem in migrantom
Tik pred glasovanjem je poslance v imenu predsednika republike Boruta Pahorja svetovalec v njegovem uradu Ernest Petrič ponovno opozoril, da bomo v prihodnjih letih soočeni s problemom migracij, ki zahtevajo trezno in premišljeno razpravo, potekale bodo tudi razprave o interpretaciji tega dokumenta.
Zato mora Slovenija izkoristiti priložnost in sporočiti svoje pripombe ali dodatno pojasnilo k dogovoru, bodisi decembra v Marakešu, kjer bodo države dogovor potrjevale z aklamacijo, ali pa nato na zasedanju Generalne skupščine ZN. To je naša obveza, je dejal Petrič.
Petrič je dejal, da je dogovor kompromis med državami, njegov namen pa je, da bodo v prihodnje migracije bolj organizirane. Vsak dokument, ki je plod pogajanj, je kompromis, na nas je, da vztrajamo pri taki interpretaciji splošnih določil, ki ohranjajo naše interese.
Petrič sicer meni, da je v dokumentu premajhno razlikovanje med beguncem in migrantom. Migracije so realno dejstvo, niso samo nekaj negativnega, je dejal in dodal, da je čas, da se v Evropi začne resnejša razprava o tej problematiki.
Katere države so odstopile od dogovora?
Slovenija s to odločitvijo ostaja v skupini več kot 150 svetovnih držav, ki podpirajo dogovor, med njimi so vse jedrne članice EU, je dejal Cerar. Pomembno je vprašanje, v kateri krog držav se Slovenija uvršča, pa je zunanji minister poudaril ob opozorilih opozicije, da države odstopajo od dogovora "druga za drugo", kot se je izrazil Grims.
Od dogovora so poleg Madžarske odstopile oziroma imajo zadržke Avstrija, Bolgarija, Poljska in Češka. Po besedah zunanjega ministra je prav, da je javnost seznanjena s tem, da je Slovenija v skupini jedrnih držav EU, ki so izkazale željo sodelovati pri naslavljanju temeljnih izzivov, kot so migracije.
Predsednik SDS Janez Janša je vlado Marjana Šarca pozval, naj še enkrat razmisli o pristopu k dogovoru ZN. Da bi vlada za svoje stališče dobila legitimacijo, bi bilo treba postopek izpeljati po pravilih, če je treba, razpisati posvetovalni referendum, je dejal in dodal, da bi morali za začetek dokument prevesti v slovenščino.
Vlada je postopek obrnila na glavo, ljudem ni pojasnila, zakaj gre, prezrla je parlament. Države, ki niso pristopile k dogovoru, verjetno upoštevajo večinsko voljo državljanov, je dejal Janša.
Jelinčič: Gre za izdajo
Prejšnja vlada je k dogovoru maja, ko ni imela polnih pooblastil, pristopila mimo parlamenta, je opozoril tudi Jožef Horvat (NSi). Po njegovem mnenju bi morala biti ob sprejemanju ključna razprava o tem, kako odpraviti vzroke za migracije.
Po prepričanju Zmaga Jelinčiča (SNS) dokument pomeni izdajo kulture Evrope, njegov namen pa je uničevanje evropske civilizacije.
"Globalni dogovor je ena taka nesrečna zadeva, ki deli svet, Evropo in Slovenijo," je dejal Janša in dodal, da ko se je dokument začel pripravljati, Evropa ni bila glavna tarča migracij. Končni dokument je v veliki meri posledica migrantske krize in političnih delitev, ki jih je prinesel čas po letu 2015, je opozoril predsednik SDS in spomnil, da EU glede tega vprašanja nima enotnega stališča.
Dogovor ZN bodo podprle številne države, tudi Savdska Arabija, ki niso sprejele niti enega migranta in ki kljub bogatim proračunom ne prispevajo sredstev za pomoč, razen za širjenje islama, je dejal.
11