Torek, 9. 4. 2024, 14.08
7 mesecev
Janković: Lokacija morebitne sežigalnice na Barju še ni dokončna, je pa najboljša možna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,76
Janković verjame, da bo ljubljanska občina čez štiri leta, ko bo sežigalnica zgrajena, 70-odstotno energetsko samooskrbna.
Po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića lokacija sežigalnice odpadkov pri Regijskem centru za ravnanje z odpadki Barje še ni dokončna, je pa po izračunih občine najboljša možna. Po njegovih pričakovanjih bo pristojno ministrstvo projekte izgradnje treh novih sežigalnic kmalu predstavilo tudi zainteresiranim deležnikom in javnosti.
Kot je na današnji novinarski konferenci razložil ljubljanski župan, sta poleg lokacije ob regijskem centru na Barju za objekt sežigalnice kot potencialni lokaciji za izgradnjo objekta sežigalnice predvideni tudi tisti ob Letališki cesti in Toplarniški ulici. Drugi dve sta po besedah župana kot taki že opredeljeni v trenutnem občinskem prostorskem načrtu, postopek umestitev lokacije na Barju v načrt pa še poteka.
K temu, da so začeli lokacijo na Barju preverjati kot potencialno lokacijo, je sicer botrovalo več razlogov, je dejal Janković. "Na Barju ni nobenih sosedov, hkrati pa ne potrebuješ tovornjakov za prevoz odpadkov," je navedel župan in dodal, da so v zvezi s to lokacijo dali tudi namero vladi.
Ko so dobili načelna soglasja, da gre za primerno lokacijo, so dali preveriti nosilnost tal, meteorologi pa so opravili študijo, kako visok mora biti dimnik zaradi temperaturne inverzije v Ljubljanski kotlini.
Poleg Ljubljane naj bi nova sežigalnica stala tudi v Mariboru
Podrobnosti o tem bodo po Jankovićevih besedah znane v okviru predstavitve projektov treh novih sežigalnic po državi. Župan pričakuje, da bo pristojno ministrstvo v roku enega meseca sklicalo srečanje vseh zainteresiranih deležnikov in medijev ter tako projekte predstavilo pred začetkom postopkov javne razgrnitve.
Poleg Ljubljane naj bi nova sežigalnica stala tudi v Mariboru, v primeru že obstoječe celjske sežigalnice pa naj bi nadgradili obstoječe kapacitete. V ljubljanski sežigalnici naj bi na letni ravni sežgali med 140 in 150 tisoč ton odpadkov, v Mariboru med 70 in 80 tisoč, v Celju pa 40 tisoč ton (trenutno 30 tisoč ton).
Po zagotovilih Jankovića bodo v projekt izgradnje sežigalnice vključili tudi civilno družbo in poskušali razčistiti vsa odprta vprašanja. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo ljubljanska sežigalnica najčistejša v Evropi, saj bodo izpusti v skladu z na ravni EU določenimi najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (BAT) maksimizirani do najnižje dovoljene vrednosti.
V prestolnici bi 30 odstotkov energije pridobivali iz odpadkov
Janković verjame, da bo ljubljanska občina čez štiri leta, ko bo sežigalnica zgrajena, 70-odstotno energetsko samooskrbna. V prestolnici bi 30 odstotkov energije pridobivali iz odpadkov, 30 odstotkov iz biomase in deset odstotkov iz sončne energije. Uvoza plina pa bi bilo 30 odstotkov. Po besedah župana je sežig odpadkov čistejši od kurjenja premoga in plina, zaradi česar naj bi občani dihali čistejši zrak. Izgradnja sežigalnice pa se bo poznala tudi na položnicah, na katerih bodo zneski za uporabnike toplovoda 20 odstotkov nižji.
Občina je tik pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za plinsko-parno enoto, ki bo zamenjala dva od treh premogovnih blokov v termoelektrarni toplarni v Mostah in omogočila 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga v Ljubljani.
