Jamnik: Katoliška univerza ne želi biti geto

Univerzo po njegovih besedah ustanavljajo postopno, tako bo najprej nastal visokošolski zavod s študijskimi programi s področja poslovnih ved. Jamnik je član v Evropsko akademijo znanosti in umetnosti Jamnik je bil marca letos sprejet v Evropsko akademijo znanosti in umetnosti. Po njegovem mnenju je to ugledna ustanova, članstvo v njej je priznanje njemu osebno, pa tudi priznanje Republiki Sloveniji. Na vprašanje, kaj mu pomeni sprejem v to ustanovo, je odgovoril, da je biti član "izjemna priložnost predvsem zaradi teh osebnih srečanj, ker je cela Evropa prisotna in osebni stiki s profesorji so velika spodbuda za osebno raziskovalno delo". Pri škofovski konferenci je odgovoren za področje šolstva in kulture

Njegovo akademsko udejstvovanje se po njegovih besedah lepo dopolnjuje z opravljanjem funkcije ljubljanskega pomožnega škofa, saj je pri škofovski konferenci odgovoren za področje šolstva in kulture. Kot je dejal, je spoznavanje tujega akademskega prostora in povezave z drugimi državami celega sveta, kar Evropska akademija omogoča, pomembno za njegovo osebno delo pa tudi za delo na bodoči katoliški univerzi v Sloveniji.

Univerzo ustanavljajo postopoma To je projekt vseh šestih škofij, ki ga z ekipo pripravljajo že od lani in s katerim želijo pokriti celotno vertikalo vzgoje in izobraževanja, je povedal odgovorni za projekt škof Jamnik. Dodal je tudi, da univerzo ustanavljajo postopno, tako bo najprej nastal visokošolski zavod s študijskimi programi s področja poslovnih ved, pozneje bo vključeval še programe s področja pedagoških ved, socialnega dela in druge v skladu z možnostmi ustanovitelja. Izpostavil je, da se jim zdijo ta področja primerna tudi z vidika poslanstva Cerkve.

Glede soglasja k ustanovitvi ne pričakujejo zapletov Za soglasje k ustanovitvi fakultete bodo zaprosili v juniju in pri tem ne pričakujejo nobenih zapletov, je poudaril Jamnik, saj bodo pripravili kvaliteten program in izbrali ugledne profesorje, ki že predavajo na drugih slovenskih univerzah.

"Katoliška univerza ne želi biti geto samo za katoličane in izbrance"

Jamnik je povedal, da imajo veliko podporo doma, da se o sodelovanju pogovarjajo "z rektorico ljubljanske univerze Andrejo Kocjančič in z rektorjem mariborske univerze Ivanom Rozmanom, ker tudi na tem področju katoliška univerza ne želi biti nek geto, ki je zaprt samo za katoličane in za neke izbrance, ampak bo fakulteta odprta prav za vse študente, ki želijo delati kvaliteten študij in pa seveda spoštovati program in vse tisto, kar bo specifika fakultete". Zagotovil je, da na tej univerzi ne bo šlo za elitizem in da ocenjujejo, da je zanimanje študentov že sedaj veliko.

"V pluralni družbi je zelo dobro, da so zelo različne ponudbe" Po njegovem mnenju takšno univerzo v Sloveniji potrebujemo zaradi tega, "ker je slovenski prostor v tej moderni demokraciji pluralen, v pluralni družbi pa je zelo dobro, da so zelo različne ponudbe, tako da to ne pomeni kakršne koli kritike, napada na že obstoječe univerze, ki so pri nas kvalitetne, ampak želi biti dopolnitev slovenskega prostora na področju visokih šol".

Velik poudarek na osebnem stiku med profesorjem in študentom Katoliška univerza prinaša nekaj novega, svežega v slovenski prostor, je zatrdil Jamnik. Kombinacija študija prava in ekonomije se zgleduje po programu univerze Georgetown iz Washingtona, od drugih fakultet v Sloveniji pa se bo razlikovala po sklopu "predmetov identifikacije". To bodo: etika, ki postaja vse bolj pomembna na vseh področjih, predmet o verstvih, ki po škofovem mnenju sodi k splošni razgledanosti vsakega izobraženega človeka, in predmet o medijih. Kot je dejal Jamnik, bo velik poudarek na osebnem stiku med profesorjem in študentom.

Slednjim bodo omogočili povezavo z drugimi univerzami po svetu in predavanja tujih profesorjev pri nas, s katerimi želijo privabiti tudi študente z drugih slovenskih in tujih fakultet, je še omenil Jamnik.

Prva katoliška osnovna šola pri nas začenja s svojim programom septembra Kot je znano, osnovna šola Alojzija Šuštarja, ki bo prva katoliška osnovna šola pri nas, začenja s svojim programom septembra. Nekaj skrbi je glede vpisovanja otrok v prvi razred, saj ni kriterijev, po katerih bi številne zainteresirane učence izbirali, nam je omenil pomožni škof in dodal, da je veliko zanimanje tudi s strani učiteljev, saj so na razpis za sedem učiteljskih delovnih mest dobili 160 prijav.

V načrtih sta še osnovni šoli v Škofji Loki in Mariboru Kot je povedal, sta v načrtih še osnovni šoli v Škofji Loki in Mariboru. Jamnik opozarja, da je potrebno rešiti problem financiranja izvajanja programov, ki mora biti po njegovem mnenju 100-odstotno vsaj na ravni osnovnih šol, kajti te so pri nas obvezne.

Stanje duha v družbi ocenjuje kot "zelo pozitivno kljub vsem problemom. Vedno znova poudarjam, da živimo v nekem izrednem trenutku zgodovine, v nekem milostnem trenutku zgodovine. V Sloveniji vidim izjemno veliko potenciala, veliko ljudi, ki so izjemno, izjemno uspešni, ustvarjalni. Na žalost velikokrat ti ne najdejo mesta pri nas in morajo v tujino".

Katoliška javnost bi po škofovem mnenju morala paziti, da se "Cerkev kot taka in katoličani ne bi zapirali v nek geto pred družbo. To ni pravilno in to ni evangeljsko". Dodal je, da bi se morali z delom na katerem koli področju vključevati v to družbo in prispevati k skupnemu dobremu.

"Človeka ne moremo prepustiti impulzivnosti" "Neke vrednote nujno morajo biti, če hočemo na tem svetu preživeti, sicer bomo uničili sami sebe," je izpostavil Jamnik. Doktoriral je na temo liberalizma in etike pri avtorju Johnu Rawlsu. Omenil je, da mu je blizu njegovo prepričanje, da "človeka ne moremo prepustiti neki impulzivnosti, da dela, kar mu paše, ker ga to lahko uniči".

Rawls je predstavnik zmernega liberalizma, ki si je zamislil hipotetično situacijo - izhodiščni položaj, v katerem bi s časovnimi in krajevnimi okoliščinami neobremenjeni posamezniki sprejeli temeljna načela pravičnosti, je pojasnil Jamnik. "Zanimivo je, da je nek predstavnik liberalizma ponudil vrednote, ki pa so značilne tudi za krščanstvo in za svetovni etos. Pri liberalizmu najdemo ogromno pozitivnih stvari - poudari subjekt, pluralnost, pravno državo," je še dodal.

Jamnik: Pri nas pravega liberalizma nimamo Po Jamnikovih navedbah v Angliji v državnem kolidžu najdemo kapelo, saj tam zelo poudarjajo možnost, da lahko nekdo izbira na vseh, tudi na verskem področju. Pri nas pa "pravega liberalizma pravzaprav nimamo, prišel je v tisti slabi obliki", je zatrdil škof.

"Zelo bom vesel, da bomo tudi v slovenskem političnem prostoru nekoč imeli neko pravo liberalno stranko, ne samo po imenu. Zdaj je nimamo, to lahko z vso odgovornostjo trdim. Nekdo, ki ima v sebi še tako močno ideologijo marksizma, ideološkega in totalitarnega razmišljanja, ne more kar čez noč postati odprt za pluralnost in liberalen v tem pozitivnem smislu," je še dejal.