Petek, 12. 7. 2019, 16.33
4 leta, 9 mesecev
Pobuda za oceno ustavnosti interventnega zakona
Interventni zakon o odstrelu medveda in volka na sodišču
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,13
1
Pred ustavnimi sodniki bo v ponedeljek pobuda za oceno ustavnosti interventnega zakona, ki predvideva odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave, izhaja iz dnevnega reda seje ustavnega sodišča. Pobudo so vložili v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij (PIC) Ljubljana, kjer predlagajo tudi začasno zadržanje interventnega zakona.
Vlada sicer poseg v populacijo omenjenih zveri vsako leto določi z odlokom, a je ustavno sodišče izvajanje odloka zadržalo, ker okoljsko ministrstvo - to bdi nad populacijo zveri - ni uspelo dokazati družbene nesprejemljivosti medveda in volka v primeru preštevilčne populacije.
Interventni zakon predvideva odstrel 175 medvedov
Tako je vlada pripravila interventni zakon, s katerim namerava poseči v prenamnoženo populacijo medveda in volka, zaradi česar se posledično povečujejo škode, med prebivalci na območjih z največjo gostoto medvedov in volkov pa je občutek varnosti omajan. Državni zbor je zakon potrdil 20. junija, veljati pa je začel 29. junija.
Po interventnem zakonu bi se od 200 medvedov predvidenih za odvzem 175 odstrelilo, kar bi lovci lahko storili do konca aprila 2020, 25 pa so predvidene izgube zaradi drugih vzrokov. Medtem bi lovci 11 volkov lahko odstrelili v času od uveljavitve zakona do konca januarja 2020 ter nato še v septembru 2020. Odvzem volka se sicer zaustavi, če se ustreli pet odraslih živali.
Zakaj sploh interventni zakon?
Kot je ob sprejemanju zakona v DZ pojasnil državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver, je v Sloveniji vzpostavljen delujoči sistem upravljanja z velikimi zvermi, vendar pa je zaradi povečanega števila srečanj in napadov prišlo do interventnega zakona.
"Ta je pripravljen z namenom zagotoviti čim hitrejši ponovni začetek uravnavanja populacije, tako rjavega medveda in volka, seveda pa ob upoštevanju tudi drugih ukrepov iz strateških dokumentov," je poudaril in dodal, da so na področju preventivnih ukrepov izčrpane vse zadovoljive možnosti za preprečevanje škode.
"Meja družbene sprejemljivosti rjavega medveda in volka pada"
Zakon po njegovih pojasnilih izkazuje usmeritev upravnega sodišča, ki je odpravilo priloge rednega odloka o odvzemu, saj se po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije kaže povezava škodnih primerov in lokacij intervencijskih klicev z lokacijami predvidenih odstrelov po lovsko upravljavskih območjih. Prav tako meja družbene sprejemljivosti rjavega medveda in volka pada. To po njegovem potrjuje tudi anketa javnega mnenja glede medveda, ki je bila opravljena v okviru projekta Life dinalp bear.
Selektivnost in omejen odvzem sta po Mavkovih pojasnilih utemeljena s predlaganimi omejitvami glede obsega in prostorske razporeditve odvzema ter tudi s težnostno strukturo odvzema pri medvedu. Predvideni so tudi pogoj za odstrel, ki določajo, da je odstrel treba prednostno izvajati v okolici naselij in tam, kjer pogosteje prihaja do škodnih primerov.
V interventnem zakonu je posebej napisano tudi, da je treba v vsakem primeru upoštevati kumulativne vplive izvajanja vseh odvzemov iz narave skupaj, in sicer tako, da ne bi prizadelo ugodno varstveno stanje vrste, je še takrat pojasnil državni sekretar.
Interventni zakon sicer rešuje akutno situacijo, na ministrstvih za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa skupaj pripravljajo odlok o odvzemu medveda in volka iz narave za leto 2019/2020, nared naj bi bil do septembra.
Zakon že zmotil nekatere nevladne organizacije
Interventni zakon je že zmotil nekatere nevladne organizacije, ki so na predstavništvo Evropske komisije in Evropskega parlamenta v Sloveniji naslovile poziv, naj zaščitijo zveri.
Na predstavništvu so ob tem pojasnili, da so po sprejemu interventnega zakona poslali pismo slovenski vladi, v katerem so izrazili zaskrbljenost glede ujemanja zakona z evropsko zakonodajo s področja varovanja habitatov. Ob tem so jo spomnili, da bo v kratkem objavljena razsodba Sodišča EU, ki na pobudo Višjega sodišča na Finskem pripravlja interpretacijo člena v habitatni direktivi o izjemah, ki dovoljuje nadzor velikih zveri z odlovom. Razsodba bo prinesla pravno prakso za celotni evropski prostor in bo vsem članicam ponudila enotne rešitve, so še pojasnili.
1