Helena Meden Vrtovec: Spolnost ni privilegij mladih

Za Dnevnikov objektiv je pojasnila, da umetni oploditvi samskih žensk nasprotuje, saj "samska ženska še ni izkusila, ali je plodna ali ne". Zdravljenje neplodnosti se je po njenih besedah v zadnjih letih bistveno izboljšalo, "pri oploditvi z biomedicinsko pomočjo stroka dela v boljših pogojih: boljše je financiranje, boljša so gojišča zarodkov in zdravila, hkrati pa so širše indikacije zanjo. Pri nekaterih skupinah zdravljenja neplodnosti se že dosega 35-odstotna uspešnost, ko ženska otroka donosi in z njim odide domov, medtem ko je bila prej nekaj več kot dvajsetodstotna".

"Prihaja generacija, ki so jo prekomerno zdravili"

"V rodno obdobje prihaja generacija, ki so jo prekomerno zdravili že od otroštva dalje. Že v vrtcu so na primer celim oddelkom nekatera zdravila dajali kar preventivno, če je bil bolan en sam otrok. Ker se zdravila kopičijo, se spreminjajo imunski odzivi otrok", kar pa povzroča ženskam težave z lastnim imunskim sistemom, je pojasnila Meden Vrtovčeva.

Za spreminjanje imunskega odziva pri ljudeh pa po njenih navedbah niso kriva "le zdravila, ki sem jih omenila, ampak gre za vsoto različnih vplivov. Na eni strani so še spremembe v okolju, na primer pesticidi v vodi, na drugi pa spremenjene prehranjevalne navade, kot je vse več hitre hrane z veliko konzervansi. Z vsem tem se spreminja tudi pojavnost nekaterih bolezni. Tudi druge medicinske stroke opažajo naraščanje alergij, astem in drugih avtoimunsko pogojenih bolezni," je dejala.

Nepojasnjene prezgodnje menopavze

Kot je povedala, trenutno raziskuje, ali so te spremembe imunskega sistema v ozadju nepojasnjenih prezgodnjih menopavz, ko se menstruacija neha pred štiridesetim letom. "Če bi to ugotovili, bi lahko pri teh ženskah z zdravili, ki spreminjajo imunski odziv, povzročili ponovno delovanje jajčnika," je poudarila.

Za ženske s prezgodnjo menopavzo pridejo po njenih navedbah za zdaj "v poštev le darovane spolne celice, pri nas pa skušamo najti možnost, da bi zanosile z lastnimi spolnimi celicami. Če bomo z zdravljenjem uspeli pri eni od desetih, bo to že uspeh. S tem orjemo ledino, saj česa podobnega ne počnejo nikjer v svetu".

"Raziskujem pa še eno bolezen, ki bi bila lahko avtoimunska - endometriozo. Pri njej se maternična sluznica razrašča izven maternice po jajcevodih, trebuhu, mehurju in črevesju. To povzroča hude bolečine pri spolnih odnosih in menstruaciji, v šestdesetih odstotkih pa je ta bolezen povezana tudi z neplodnostjo. Za zdaj jo zdravimo le kirurško," je izpostavila raziskovalka.

Psihosomatika je pri neplodnosti pomembna Na vprašanje, ali si lahko otroka želimo tako močno, da to ovira zanositev, je ginekologinja odgovorila, da je psihosomatika "pri neplodnosti pomembna. Znanstveno so dokazali, da je lahko želja po otroku močan pritisk, kar na eni strani povzroča sproščanje stresnih hormonov in ožanje žil v maternici. Na drugi strani se lahko zato izloča tudi hormon prolaktin, ki bistveno moti ugnezditev zarodka in normalno funkcijo placente. Stres lahko spremeni tudi menstruacijski ciklus, kar prav tako vpliva na zanositev," je dejala.

Umetni oploditvi samskih žensk raziskovalka nasprotuje, saj po njenem mnenju "samska ženska še ni izkusila, ali je plodna ali ne". Po njenem medicina "ni tu zato, da bi z donacijami moških spolnih celic zdravila zdrave ženske, samskost pa za zdaj ni bolezen". Kot je pojasnila, v zasebnih inštitucijah v nekaterih državah to počnejo, ker gledajo na stroškovno učinkovitost, "mi pa smo klinična ustanova, ki jo financira država in ki pogosto nima denarja za pomembnejše stvari, kot so nujno potrebni inkubatorji. Zato se mi ne zdi smiselno, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije trošil denar za nekaj, kar ne sodi na medicinsko, ampak prej na sociološko področje," je dejala.

"Poleg tega moramo pri zdravljenju vedno gledati korist otroka. Če je le mogoče, naj bi imel oba starša, saj mora vedenjske vzorce prejeti od očeta in matere, pomemben pa mu je tudi občutek varnosti," je še opozorila Meden Vrtovčeva, ki sicer, kot je povedala, spoštuje matere samohranilke, ki "imajo otroka rade enako ali celo bolj kot pari, a je že v paru danes vzgoja izredno odgovorno delo".

O uporabi embrionalnih celic za raziskovalne namene Na vprašanje o polemiki uporabe embrionalnih celic za raziskovalne namene je raziskovalka odgovorila, da se z njihovo uporabo strinja, "če gre za odvečne zarodke, ki bi jih sicer zavrgli. Bolje je, da služijo znanosti. Druga stvar pa je proizvajanje embrijev za raziskave, ki je etično povsem nespremenljivo. Na srečo je to v večini držav prepovedano," je dejala.

Sicer pa se po njenem mnenju v vsej Evropi začenja "novo poglavje prekinjanja molka o kakovosti spolnega življenja po menopavzi. O tem se ni dolgo nič pisalo, molčalo se je v ordinacijah ginekologov in po kuloarjih". Kot je povedala, je predsednica Slovenskega menopavznega društva, v katerem se bodo "angažirali in ljudi informirali, da se je treba o tem pogovarjati".

Mladi se o spolnosti odkrito pogovarjajo "V naši družbi žal še vedno velja prepričanje, da je spolnost privilegij mladih. Pri njih smo zavore že presegli, saj se o spolnosti odkrito pogovarjajo. Čas je, da zavore popustijo tudi pri ljudeh v pomenopavznem obdobju. Ženske so v tem času še aktivne, otroci pa družino že zapustijo, in to je pravi čas, da si partnerja uredita spodobno spolno življenje, kot jima ustreza," je pojasnila ginekologinja.

Po njenih navedbah imajo bolj sproščen odnos do spolnosti ženske z višjo izobrazbo, medtem ko imajo tiste z nižjo večkrat "tako močne zavore, da se o njej sploh ne morejo pogovarjati".

Menopavza je naravni varovalni mehanizem Sicer pa je menopavza, kot je dejala, "naravni varovalni mehanizem, ki preprečuje oplojevanje starih in okvarjenih celic". Večina splavov po 40. letu starosti se namreč zgodi zaradi genetskih nepravilnosti jajčnih celic, zato so se, kot je pojasnila, v Sloveniji odločili, da bodo postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo izvajali do največ 42. leta starosti ženske, "saj starost ni indikacija za zdravljenje neplodnosti".

Dekleta vse prej spolno zrela Vpliv spremenjenega načina življenja na mlade ženske je pojasnila z boljšim socialnoekonomskim statusom, saj tako "deklice med odraščanjem dobijo vse snovi, ki so pomembne za sintezo posebnih transmiterjev. Ti spodbudijo centre v možganih, možgani pa jajčnike. Danes je prva menstruacija normalna že pri desetih ali enajstih letih. Dekleta so zaradi zgodnejše pubertete tudi vse prej spolno zrela, kar pa ne pomeni, da so prej zrela tudi psihično," je še povedala.