Četrtek, 11. 1. 2024, 13.21
10 mesecev, 1 teden
Fajonova: Tožbi proti Izraelu se trenutno ne moremo pridružiti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
Slovenija bo sodelovala v postopku pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) glede očitanih kršitev Izraela na palestinskih ozemljih, je danes po seji vlade sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon. Gre za ločen postopek od tožbe Južne Afrike, ki Izraelu očita kršitve konvencije o preprečevanju genocida. Tej se Slovenija še ne more pridružiti, je pojasnila.
Glede tožbe Južne Afrike, v zvezi s katero ravno danes poteka javna obravnava v Haagu, je ministrica dejala, da jo Slovenija spremlja z zanimanjem, a da se v tej fazi tožbi sploh še ne more pridružiti.
Kot je pojasnila, bo to mogoče šele kasneje, ko bo sodišče odločilo, ali bo o primeru sploh presojalo. "Slovenija podpira postopke glede kršenja konvencije o genocidu tako v primeru Ukrajine kot tudi Palestine in kot zagovorniki mednarodnega prava v Sloveniji v celoti podpiramo delo Meddržavnega sodišča in izražamo upanje, da bo to sodišče tudi čim prej odločilo o tej zadevi," je še poudarila.
Je pa zato vlada na predlog zunanjega ministrstva sprejela sklep, da bo Slovenija sodelovala v postopku, ki se nanaša na očitano sporno delovanje Izraela v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom. Gre za postopek, ki ga je sprožila Generalna skupščina ZN na podlagi resolucije iz decembra leta 2022, ki jo je takrat podprla tudi Slovenija, je na tiskovni konferenci pojasnila Fajonova.
Po njenih besedah je Slovenija ena redkih držav Evropske unije, ki se je odločila, da bo v tem postopku aktivno sodelovala in predstavila svoja stališča.
Fajonova pozvala k dodatnim sankcijam
V zvezi z dogajanjem v Gazi, kjer je bilo v izraelski trimesečni ofenzivi doslej ubitih več kot 23 tisoč ljudi, je Fajonova obsodila tako nasilje palestinskega Hamasa v Izraelu kot izraelske vojske v Gazi.
"Gaza in Zahodni breg sodita v roke Palestincev," poudarja Fajonova. V tej luči je pozvala k sprejetju dodatnih sankcij proti islamističnemu gibanju Hamas, na drugi strani pa želi, da se sankcionirajo nasilni izraelski naseljenci.
V kontekstu tožbe Južne Afrike je ob tem izpostavila, da je samo sodišče tisto, ki lahko odloči, ali določena dejanja pomenijo genocid ali ne. "Nobena država, nobena organizacija ali politični predstavnik nima mandata, da to stori namesto sodišča," je prepričana ministrica.
Izrael v luči tožbe Južno Afriko označil za pravno roko Hamasa
Južna Afrika je tožbo na ICJ vložila konec decembra. V njej Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi. Obravnava tožbe se je na sodišču v Haagu začela danes.
Izrael se je že ob napovedi tožbe nanjo odzval z zgroženostjo in obtožbe zavrnil. Tožbo Južne Afrike so kot neutemeljeno zavrnile tudi ZDA, medtem ko večina zahodnih držav do zdaj še ni oblikovala jasnega stališča.
Izraelske oblasti so v odzivu na današnji začetek obravnave tožbe Pretorio označile za "pravno roko" Hamasa. Po besedah tiskovnega predstavnika izraelskega zunanjega ministrstva Liora Haiata gre v tem primeru za eno največjih manifestacij hinavščine v zgodovini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pirc Musarjeva pozdravila odločitev vlade glede sodelovanja v postopku na ICJ proti Izraelu
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pozdravila današnjo odločitev vlade, da Slovenija sodeluje v postopku pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) glede očitanih kršitev Izraela na palestinskih ozemljih, ki ga je sprožila Generalna skupščina ZN. V izjavi na omrežju X je zagovarjanje vladavine prava namesto govorice orožja označila za pravo pot.
Odločitev vlade, da bo Slovenija sodelovala v postopku pred ICJ, ki jo je danes sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon, je Pirc Musarjeva pozdravila. Po njenih besedah je namreč zagovarjanje vladavine prava namesto govorice orožja prava pot. Slovenija bo sodelovala v postopku, ki se nanaša na očitano sporno delovanje Izraela v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom. Gre za postopek, ki ga je sprožila Generalna skupščina ZN na podlagi resolucije iz decembra leta 2022, ki jo je takrat podprla tudi Slovenija.
