Ponedeljek, 7. 9. 2020, 10.59
4 leta, 2 meseca
Eko krog na sodišču uspel glede sodelovanja v predhodnem postopku presoje vplivov na okolje
Upravno sodišče je v upravnem sporu, ki ga je sprožila nevladna organizacija Eko krog, odločilo, da imajo nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja pravico kot stranski udeleženec sodelovati že v predhodnem postopku presoje vplivov, če izkažejo, da bi investicija lahko pomembno vplivala na okolje.
Kot so danes sporočili iz Eko kroga, je upravno sodišče njihovemu zahtevku v celoti ugodilo in zavrnilo razloge izpodbijanega sklepa Agencije RS za okolje in prostor (Arso). Arso je v tem sklepu sledil svoji dosedanji praksi, po kateri je nevladnim organizacijam na področju varstva okolja, ki delujejo v javnem interesu, zavračal pravico do sodelovanja v predhodnem postopku presoje vplivov na okolje po 51.a členu zakona o varstvu okolja, piše STA.
V predhodnem postopku Arso sicer odloča o tem, ali lahko nameravani poseg pomembno vpliva na okolje in je zato treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
Sodišče je presodilo, da imajo nevladne organizacije pravni (javni) interes za udeležbo (že) v predhodnem postopku in jim ni treba izkazovati osebne pravne koristi, če izkažejo, da bi poseg lahko pomembno vplival na okolje, pravijo v Eko krogu.
"Gre za precedenčni primer"
Po njihovih navedbah gre za precedenčni primer, s katerim so uspeli izkazati, da je za vprašanje udeležbe nevladnih organizacij v predhodnem postopku treba neposredno uporabiti določila aarhuške konvencije in področne evropske direktive, piše STA.
Arso je po navedbah Eko kroga doslej zastopal stališče, da nevladne organizacije v predhodnem postopku ne morejo sodelovati kot stranski udeleženec. Lahko pa se pritožijo na izdani sklep, pri čemer vložena pritožba ne zadrži izvajanja sklepa. "To pomeni, da lahko investitor nadaljuje s svojo investicijo, ne da bi bil primoran preveriti vplive na okolje. Če NVO s svojo pritožbo zoper sklep slučajno uspe, kar pa je malo verjetno, mora investitor sicer izvesti postopek presoje vplivov na okolje, vendar pogosto že potem, ko je investicija že dokončana. Arso investitorju predpiše zgolj omejitvene ukrepe," so navedli.
Če se v končni fazi izkaže, da projekt ni okoljsko sprejemljiv, investitor ne more dobiti okoljevarstvenega soglasja, investicija pa se ustavi, ali pa mora svojo investicijo ustrezno prilagoditi ter med obratovanjem zagotoviti, da emisije ne presegajo določenih mejnih vrednosti, piše STA.
Zato po mnenju Eko kroga z vključevanjem javnosti, tudi okoljskih nevladnih organizacij, na začetku odločanja "dobijo vsi". Investitor že zgodaj dobi informacijo o tem, ali je projekt okoljsko sprejemljiv, s čimer se izogne nasedli investiciji ali nepotrebnim dodatnim stroškom prilagajanja. Lokalni skupnosti so prihranjena dolgoletna dokazovanja prekomernih vplivov na njihovo okolje in zdravje ter jeza in stres, hkrati ohrani kakovostnejše in bolj zdravo bivalno okolje.
Eko krog je upravni spor sprožil v primeru postavitve asfaltne baze
Eko krog je upravni spor sprožil v primeru postavitve asfaltne baze v poslovni coni krajevne skupnosti ene večjih slovenskih mestnih občin. V bližini živi več tisoč prebivalcev, v poslovnih objektih v neposredni bližini dela večje število ljudi, v zračni razdalji manj od kilometra je večje nakupovalno središče. V neposredni bližini obratuje največje skladišče utekočinjenega naftnega plina in polnilnica tehničnih plinov.
"V primeru puščanja plina bi postroj asfaltne baze lahko povzročili eksplozijo neslutenih razsežnosti. Baza bi ležala znotraj evakuacijskega pasu skladišča. Bila bi vir škodljivih emisij (fini delci, dušikovi oksidi, žveplovi oksidi, formaldehid, benzen, heksan, fenoli, PAH, toluen, ogljikov monoksid). Med njimi gre izpostaviti izjemno škodljivo organsko spojino benzen, ki spada v III. skupino rakotvornih snovi. Nastajali bi nevarni odpadki, povečal bi se hrup, lokacija pa leži na poplavnem območju," so navedli v Eko krogu, še piše STA.