DZ funkcionarjem znižal nadomestila

Pravica do nadomestila po prenehanju funkcije se tako spreminja za predsednika republike, varuha človekovih pravic, ustavne sodnike, člane računskega sodišča in funkcionarje v državnih organih. Novele zakonov o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, o računskem sodišču, o varuhu človekovih pravic, o ustavnem sodišču in o funkcionarjih v državnih organih sledijo rešitvam iz novele zakona o poslancih, ki jo je DZ sprejel junija. Parlamentarna mandatno-volilna komisija pa je kasneje vladi priporočila, da podobne rešitve pripravi tudi za ostale funkcionarje.

Znižanje višine nadomestil iz 100 odstotkov na 80 odstotkov plače Tako se sedaj tudi za predsednika republike, varuha človekovih pravic, ustavne sodnike, člane računskega sodišča in funkcionarje v državnih organih predlaga znižanje višine nadomestil iz 100 odstotkov na 80 odstotkov plače.

Čas, v katerem bi bili upravičeni do prejemanja nadomestila, pa je različen. Pri ustavnih sodnikih, ki imajo daljši, devetletni mandat in je ta neponovljiv, čas prejemanja nadomestila ostaja leto dni, prav tako pri predsedniku republike.

Pri članih računskega sodišča se predlaga skrajšanje časa prejemanja nadomestila z enega leta na devet mesecev, pri varuhu na osem mesecev, pri funkcionarjih v državnih organih pa bi ohranili tri mesece. Za vse je sicer predvidena tudi možnost podaljšanja dobe prejemanja nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev, vendar tudi tu v okviru določenih časovnih omejitev.

Nekdanjemu predsedniku se skrajšanje tudi pravica do pisarniškega prostora Nekdanjemu predsedniku se ob tem skrajšanje tudi pravica do pisarniškega prostora, svetovalca in poslovnega sekretarja ter do uporabe službenega vozila z voznikom na največ eno leto. Prav tako predsedniki republike po izteku mandata in obdobju prejemanja nadomestila ne bodo več upravičeni do mesečnega prejemka v višini razlike med plačo oz. pokojnino, ki jo prejemajo, in 80 odstotki plače predsednika republike.

Ker je bilo z 38 glasovi proti 37 sprejeto dopolnilo Pozitivne Slovenije, ki so ga podpirali tudi v SD, to ne bo veljalo za predsednika republike, ki mu je funkcija prenehala pred uveljavitvijo tega zakona.

Novele, ki funkcionarjem nižajo nadomestila, so bile sicer večinoma sprejete brez glasu proti, a se je več poslank in poslancev vzdržalo glasovanja. Da bodo tako ravnali, so v razpravi napovedali v PS, pomisleke je bilo v razpravi slišati tudi iz vrst SD.

Sprejeti novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in dopolnitve zakona o upravnem sporu Poslanke in poslanci so z 78 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki usklajuje določbe z spremembami kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku. S prav takšno podporo je bila sprejeta tudi dopolnitev zakona o upravnem sporu, ki uvajajo institut t. i. ugotovitvene tožbe. Novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij uvaja predvsem spremembe, ki so potrebne za uskladitev z dopolnitvami kazenskega zakonika in z novelo zakona o kazenskem postopku, je ob današnji obravnavi pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Helmut Hartman.

Gre za določbe, povezane z izvrševanjem kazenskih sankcij, denimo prestajanjem kazni zapora ob koncu tedna, izvrševanjem hišnega zapora in psihiatričnega zdravljenja ter nadomestitvijo denarne kazni z delom v splošno korist. Prav tako se v zakonu usklajujejo določbe glede obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu in na prostosti ter privedbe obsojenca na pristojno sodišče ali k pristojnemu državnemu tožilstvu zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka. Spreminjajo se tudi določbe, ki se nanašajo na osebne podatke obsojencev, je med drugim povedal Hartman.

Dopolnitev zakona o upravnem sporu pa, kot je dejal, sledi odločbi ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neskladje zakona z ustavo. Zakon o upravnem sporu namreč v določenih primerih ne daje tožniku na razpolago nobenega tožbenega zahtevka, s katerim bi se doseglo sodno presojo zakonitosti določenega upravnega akta.

Dopolnitev tako uvaja tako imenovano ugotovitveno tožbo, s katero bo mogoče zahtevati ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v dolžnikove pravice ali pravne koristi.

Sprejeli tudi zakon o trošarinah, novelo zakona o visokem šolstvu ter podaljšal rok za ureditev večjih plazov DZ je s 73 glasovi za in osmimi proti potrdil novelo zakona o trošarinah, ki med drugim daje vladi več pooblastil glede izvajanja politike trošarin. Določa pa tudi roke za uveljavitev vračila trošarine, ki so bili doslej opredeljeni s podzakonskim aktom, sedaj pa se določajo z zakonom.

Ob koncu rednega decembrskega zasedanja pa so poslanke in poslanci z 48 glasovi za in 26 glasovi proti sprejeli novelo zakona o visokem šolstvu, ki med drugim na novo opredeljuje pedagoško obveznost visokošolskih učiteljev. S 73 glasovi za in nobenim proti pa je DZ sprejel tudi novelo zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja.

DZ je s sprejemom novele zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2011 podaljšal roke za zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna in njihovo sanacijo. Rok za dokončanje del sedmih v zakonu navedenih plazov se izteče z letom 2020.