Četrtek, 20. 12. 2012, 6.39
8 let, 5 mesecev
DZ funkcionarjem znižal nadomestila
Pravica do nadomestila po prenehanju funkcije se tako spreminja za predsednika republike, varuha človekovih pravic, ustavne sodnike, člane računskega sodišča in funkcionarje v državnih organih. Novele zakonov o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, o računskem sodišču, o varuhu človekovih pravic, o ustavnem sodišču in o funkcionarjih v državnih organih sledijo rešitvam iz novele zakona o poslancih, ki jo je DZ sprejel junija. Parlamentarna mandatno-volilna komisija pa je kasneje vladi priporočila, da podobne rešitve pripravi tudi za ostale funkcionarje.
Čas, v katerem bi bili upravičeni do prejemanja nadomestila, pa je različen. Pri ustavnih sodnikih, ki imajo daljši, devetletni mandat in je ta neponovljiv, čas prejemanja nadomestila ostaja leto dni, prav tako pri predsedniku republike.
Pri članih računskega sodišča se predlaga skrajšanje časa prejemanja nadomestila z enega leta na devet mesecev, pri varuhu na osem mesecev, pri funkcionarjih v državnih organih pa bi ohranili tri mesece. Za vse je sicer predvidena tudi možnost podaljšanja dobe prejemanja nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev, vendar tudi tu v okviru določenih časovnih omejitev.
Ker je bilo z 38 glasovi proti 37 sprejeto dopolnilo Pozitivne Slovenije, ki so ga podpirali tudi v SD, to ne bo veljalo za predsednika republike, ki mu je funkcija prenehala pred uveljavitvijo tega zakona.
Novele, ki funkcionarjem nižajo nadomestila, so bile sicer večinoma sprejete brez glasu proti, a se je več poslank in poslancev vzdržalo glasovanja. Da bodo tako ravnali, so v razpravi napovedali v PS, pomisleke je bilo v razpravi slišati tudi iz vrst SD.
Gre za določbe, povezane z izvrševanjem kazenskih sankcij, denimo prestajanjem kazni zapora ob koncu tedna, izvrševanjem hišnega zapora in psihiatričnega zdravljenja ter nadomestitvijo denarne kazni z delom v splošno korist. Prav tako se v zakonu usklajujejo določbe glede obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu in na prostosti ter privedbe obsojenca na pristojno sodišče ali k pristojnemu državnemu tožilstvu zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka. Spreminjajo se tudi določbe, ki se nanašajo na osebne podatke obsojencev, je med drugim povedal Hartman.
Dopolnitev zakona o upravnem sporu pa, kot je dejal, sledi odločbi ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neskladje zakona z ustavo. Zakon o upravnem sporu namreč v določenih primerih ne daje tožniku na razpolago nobenega tožbenega zahtevka, s katerim bi se doseglo sodno presojo zakonitosti določenega upravnega akta.
Dopolnitev tako uvaja tako imenovano ugotovitveno tožbo, s katero bo mogoče zahtevati ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v dolžnikove pravice ali pravne koristi.
Ob koncu rednega decembrskega zasedanja pa so poslanke in poslanci z 48 glasovi za in 26 glasovi proti sprejeli novelo zakona o visokem šolstvu, ki med drugim na novo opredeljuje pedagoško obveznost visokošolskih učiteljev. S 73 glasovi za in nobenim proti pa je DZ sprejel tudi novelo zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja.
DZ je s sprejemom novele zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2011 podaljšal roke za zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna in njihovo sanacijo. Rok za dokončanje del sedmih v zakonu navedenih plazov se izteče z letom 2020.