Dvoršek: Politični pritiski na policijo so subtilni

Kakšna je vaša ocena dela kriminalistične policije v zadnjih dveh letih?

Pred 15 leti, ko sem bil direktor kriminalistične policije, je bilo manj medijskega in političnega pritiska, zdaj pa se praktično vsak kriminalistični primer politizira. Povsod se išče neko politično ozadje, tudi če ga ni. Tako je obveljalo, da je v ozadju dela kriminalistične policije vedno politika, kar kriminalistom otežuje delo. V primerjavi s časom pred 15 leti pa delo kriminalistov dodatno obremenjuje tudi dejstvo, da se je razmahnil gospodarski kriminal, verjetno tudi korupcija, in da je zdaj več primerov hudih oblik kriminala.

Bo Nacionalni preiskovalni urad kaj pripomogel k učinkovitejšemu preganjanju kriminala?

Ustanovitev urada je smiselna. Dobili bomo kriminaliste, ki jim bomo lahko nudili boljše pogoje tako glede plače kot glede usposabljanja. Poleg tega bodo lahko pri preiskavah sodelovali predstavniki drugih institucij, na primer urada za preprečevanje pranja denarja, urada za varstvo konkurence, davčne uprave. Ti se bodo lahko s svojimi znanji, izkušnjami in bazami podatkov vključili v preiskavo, delali tri mesece, šest mesecev ali eno leto, in se potem vrnili na svoje delovno mesto. Tukaj bi lahko prišlo do sinergijskih učinkov, ki so potrebni, ko gre za tako kompleksne preiskave, kot so hude oblike gospodarskega kriminala. Seveda pa je sama ustanovitev urada premalo, treba je res pridobiti najboljše ljudi v policiji in v omenjenih institucijah.

Bili ste prvi kriminalist, kako konkretno se kažejo politični in medijski pritiski?

Prenašati jih morajo predvsem šefi, pri operativcih se to ne opazi. Seveda ni enostavno, če zasedaš neko vodilno mesto nižje v hierarhiji policije in nameravaš opravljati policijsko delo do upokojitve. Če si preveč zaletav ali nepremišljen ali pa se ne podrejaš subtilnim pritiskom, lahko seveda izgubiš tudi delovno mesto in ne nazadnje službo. Najbolj enostavno je, da si strokovno kompetenten in močan, da lahko rečeš: "Poslušajte, jaz mislim, da to ne drži vode, da to ni prav." Tudi za ceno, da lahko rečeš: »Bom pa šel kam drugam, s svojimi kompetencami lahko delam tudi v kakšni drugi instituciji.« Tisti, ki so zelo vezani samo na policijo, to težko rečejo. Obvaruje te lahko strokovna avtoriteta, strokovna kompetentnost, tudi z možnostjo , da lahko s pomočjo medijev prepričaš v svoj prav.

Kako vidite odnos med mediji in policijo. Policija je na eni strani ves čas »pod lupo« medijev, po drugi strani so ji lahko v določenih okoliščinah tudi v pomoč.

Absolutno. Lahko na primer pomagajo ob subtilnih političnih pritiskih. Veste, običajno ni tako, da bi nekdo rekel, tega primera se ne lotite, pri tem primeru pa se potrudite. Tega si politiki ne upajo, ker se bojijo, da bi se znašli v medijih. Pritiski so bolj subtilni, tako da vprašajo, kdaj se bo določena zadeva obravnavala ali pa kdo denimo poizveduje na kakšnih sprejemih. Če ima policijski šef občutek, da nekdo preveč forsira določeno zadevo ali njegovo zanimanje presega neko normalno zanimanje, je treba odgovoriti: »Delamo po najboljših močeh, nima smisla pritiskati. Če bom jaz pritiskal, se bo to lahko znašlo v medijih, ne zaradi mene, ampak zaradi kriminalistov, ki so na te stvari zelo občutljivi.« Tako se da z neko spretnostjo, rutino marsikaj doseči. Seveda pa mora neke normalne pritiske, tako zanimanje medijev kot politike, policijski šef pričakovati. Misliti, da tega pritiska ne bo, bi bilo seveda naivno. To je del službe.

Kako komentirate primer Prijatelj-Jelinčič-Pogačnik? Zdi se, da je za kriminaliste enostavnejši tisti del zgodbe, ki se nanaša na izsiljevanje podjetnika Marjana Mikuža?

Policiji ni šlo na roko to, da prišlo do primopredaje denarja Prijatelju pred obravnavo o interpelaciji ministra Pogačnika. Morali so iti v akcijo, ker so tako imeli trdnejše dokaze, drugače bi se za denarjem izgubila sled. Če primopredaje še ne bi bilo, bi komunikacija med ministrom in poslancema tekla še naprej in bi policija lahko zbrala še več in bolj trdnih dokazov za trgovanje s poslanskimi glasovi.

Ali se vam zdi sporno, da so kriminalisti ob preiskovanju poslanca Jelinčiča vstopili v prostore državnega zbora?

To sploh ni sporno. Res pa je, da jim ne bi bilo treba vstopiti z orožjem, saj ni bilo nobene nevarnosti. To ni bilo najbolj modro, a mislim, da se počasi učijo. Prvič so nastopali demonstrativno s policijskimi maricami, ko so pridržali Ivana Zidarja in tudi tisto ni bilo potrebno, mnogo elegantneje je priti s civilnim avtom. V kasnejših primerih tega ni bilo več in prepričan sem, da tudi ob naslednjem podobnem primeru ne bodo nastopali z orožjem, ker za to ni nobenih razlogov.