Državni arhiv bogatejši za dragocene osamosvojitvene dokumente

Med prejemniki zahval sta tudi snovalca slovenske ustave France Bučar in Peter Jambrek ter književnika Žarko Petan in Ciril Zlobec.

"Kar lepo število dragocenih dokumentov" V Arhivu Republike Slovenije so se obrnili na vse, ki so kakor koli sodelovali v procesu demokratizacije, pomagali pri nastanku in oblikovanju samostojne slovenske države, pa tudi na njihove svojce in prijatelje. Kot kaže seznam prejemnikov zahval in priznanj, je bil odziv precejšen. Direktor arhiva Matevž Košir tako omenja "kar lepo število dragocenih dokumentov", ki so jim jih od leta 2006 izročili posamezniki in društva in "pričajo o tem izjemnem obdobju slovenske zgodovine, ki se je začelo z leti prizadevanj za demokracijo in samostojnejši položaj Slovencev". Gre predvsem za osebno korespondenco, pisma, članke, raziskave in drugo gradivo nekaterih akterjev procesa demokratizacije in osamosvajanja države.

Dokumenti, ki so nastali pri delu državnih organov in javnih služb, predstavljajo javno arhivsko gradivo, so javna lastnina in praviloma prihajajo v arhiv po redni poti. Drugače pa je s tistimi, ki so nastali pri delu različnih društev, organizacij, posameznikov in so zasebna lastnina. "Prav vsak od njih pa je eden izmed kamenčkov zgodovinskega mozaika in če manjka še tako majhen sestavni del, je celotna slika nepopolna," je poudaril direktor državne arhivske ustanove Matevž Košir v vabilu na prireditev.

Med prejemniki zahval oz. priznanj so predsednik skupščine v času osamosvajanja France Bučar, član Demosa Peter Jambrek, ki je prispeval gradivo v zvezi z nastajanjem slovenske ustave, Matjaž Jevševar in Vlado Malačič, ki sta prispevala gradivo o delovanju političnih strank v slovenskem primorju v obdobju osamosvajanja države. Gradivo je prispeval tudi Keith Charles Miles, Anglež poročen s Slovenko, ki je 8. maja 1991 postal častni generalni sekretar Slovenskega informacijskega urada v Londonu. Pisatelj Žarko Petan je prispeval gradivo, zbrano oz. ustvarjeno v zadnjih desetletjih. Nekdanji urednik Mladine in eden od obsojencev na vojaškem sodišču v Ljubljani leta 1988 Franci Zavrl je prispeval svoj osebni fond iz takratnih let, ki se nanaša na proces proti četverici.

Zahvalo so prejeli tudi slovenski pesnik, pisatelj, član predsedstva Republike Slovenije v času osamosvajanja Ciril Zlobec, družina dolgoletnega profesorja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Adolfa Bibiča, družina slovenskega politika, poslanca, predsednika Demosa Jožeta Pučnika ter družina slovenskega pisatelja in politika Rudija Šeliga.

Janez Stergar v imenu Odbora staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov ob slovenski osamosvojitvi leta 1991 v Ljubljani, Gorazd Peer v imenu mariborskega odbora staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov ter Jana Valenčič v imenu takratnega slovenskega kriznega centra v Londonu, so tudi prispevali gradiva in so v zahvalo prejeli priznanja. Med prejemniki priznanja sta še Društvo slovenskih pisateljev in Slovenski center Pen.