Četrtek, 25. 10. 2018, 16.00
6 let
Država hoče preveriti, kako Cerkev porablja državni denar
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,77
13
Večina denarja, ki ga država vsako leto nameni za socialne prispevke verskih uslužbencev, gre katoliškim duhovnikom.
Predlagane spremembe zakona o verski svobodi kažejo, da namerava država v prihodnje pod drobnogled vzeti tudi sredstva, ki jih namenja za delno plačilo socialnih prispevkov verskih uslužbencev. Kulturno ministrstvo želi pri verskih skupnostih preveriti porabo omenjenih sredstev, po novem pa bi morale registrirane cerkve in druge verske skupnosti nenamensko oziroma nezakonito porabljena prejeta sredstva vrniti v državni proračun.
Država je registriranim cerkvam in drugim verskim skupnostim za delno plačilo prispevkov verskim uslužbencem v lanskem letu namenila 1,7 milijona evrov. Levji delež omenjenih sredstev je po podatkih aplikacije Erar prejela Katoliška cerkev, ki ji je ministrstvo za kulturo lani v ta namen nakazalo 1,6 milijona evrov.
Islamska skupnost je za plačilo prispevkov verskih uslužbencev od ministrstva lani prejela 32.520 evrov, Srbska pravoslavna cerkev 22.685 evrov, Evangeličanska cerkev pa 20.325 evrov. Preostanek denarja so prejele Slovenska muslimanska skupnost, Krščanska adventistična cerkev in Evangelijska binkoštna cerkev.
Ministrstvo ne nadzira, ali verske skupnosti sredstva porabijo za plačilo prispevkov
Kulturno ministrstvo želi glede na osnutek sprememb zakona o verski svobodi, ki je trenutno v javni razpravi, pridobiti pravico, da preveri porabo sredstev, ki jih namenja za plačevanje socialnih prispevkov verskih uslužbencev. Po novem bi morale verske skupnosti nenamensko porabljena sredstva iz omenjenega naslova vrniti v državni proračun.
Katoliška cerkev je lani od skupno 1,7 milijona evrov, ki jih je država namenila verskim skupnostim za socialne prispevke verskih uslužbencev, dobila 1,6 milijona evrov. Na fotografiji slovesna maša ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Brezjah.
Spremembo zakonodaje je predlagal proračunski inšpektor. Na finančnem ministrstvu razlagajo, da je inšpektor izvajal nadzor pri ministrstvu za kulturo, ki registriranim cerkvam in drugim verskim skupnostim dodeljuje omenjena sredstva: "Inšpektor je preverjal, ali ministrstvo pri dodelitvi sredstev posameznim verskim skupnostim ravna skladno z zakonom in ali kot plačnik izvaja tudi nadzor nad tem, ali verske skupnosti prejeta sredstva porabijo namensko, torej za plačilo prispevkov za verske uslužbence."
Ker je inšpektor ugotovil, da kulturno ministrstvo tega nadzora ne izvaja, je predlagal, "naj ministrstvo vzpostavi sistem izvajanja nadzora nad namenskostjo porabe sredstev, ki jih verske skupnosti prejmejo za plačilo prispevkov verskim uslužbencem, ter opredeli možnost ministrstva, da od verskih skupnosti zahteva vračilo sredstev, če ugotovi, da so bila ta sredstva porabljena nenamensko". Kulturno ministrstvo se je nato odločilo, da bo predlagalo spremembo zakona o verskih skupnostih.
Inšpektor ni preverjal, kako verske skupnosti porabijo omenjena sredstva
Na vprašanje, ali razpolagajo s konkretnimi podatki, da so posamezne verske skupnosti, ki prejemajo omenjena sredstva, delež omenjenega denarja morda porabile nenamensko oziroma nezakonito, na ministrstvu odgovarjajo, da urad za nadzor proračuna ne razpolaga s podatkom, ali je dejansko prihajalo do nenamenske porabe sredstev.
"Inšpektor ni preverjal namenskosti porabe pri verskih skupnostih, ampak je v okviru inšpekcijskega nadzora pri ministrstvu, ki je vključeval nadzor nad več proračunskimi postavkami, preverjal tudi porabo na proračunski postavki pomoč za plačilo prispevkov verskim uslužbencem," pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.
Na ministrstvu za finance ob napovedanih spremembah zakona o verski svobodi nimajo konkretnih podatkov, da bi posamezne verske skupnosti državni denar za plačilo prispevkov verskih uslužbencev porabile nenamensko oziroma nezakonito.
"Gre za vprašanje sistematičnega nadzora nad namenskostjo porabe sredstev"
Kot poudarjajo, je inšpektor preveril, ali ministrstvo pri dodelitvi sredstev posameznim verskim skupnostim ravna skladno z zakonom in ali kot plačnik preverja, ali verske skupnosti sredstva, ki jih prejmejo za določen namen, dejansko tudi porabijo za plačilo prispevkov. Hkrati je preveril, ali ministrstvo v primeru ugotovljene nenamenske porabe zahteva vračilo omenjenih sredstev.
"Pri ukrepu, ki ga je nato predlagal inšpektor, ne gre za vprašanje izvajanja inšpekcijskega nadzora ali izvajanja revizije pri ministrstvu kot proračunskem uporabniku, ampak za vprašanje izvajanja sistematičnega nadzora nad namenskostjo porabe sredstev pri prejemniku sredstev od ministrstva kot plačnika in možnosti, da ministrstvo kot plačnik zahteva vrnitev proračunskih sredstev, če so ta porabljena nenamensko," dodajajo na finančnem ministrstvu.
Na finančni upravi (Furs) medtem poudarjajo, da nadzor nad zakonitostjo in namembnostjo porabe namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost cerkev in drugih verskih skupnosti izvaja računsko sodišče. Položaj cerkva in drugih verskih skupnosti, med drugim tudi izvaja izplačila in potrebne proračunske načrtovalne dejavnosti za izplačevanje namenske državne finančne pomoči, ki se nanaša na delno plačilo prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev, v okviru svojih nalog spremlja tudi urad za verske skupnosti, so še pojasnili na Fursu.
Pokritje prispevkov v višini 60 odstotkov povprečne vlače
Registrirane cerkve in druge verske skupnosti lahko glede na določbe zakona o verski svobodi za svoje verske uslužbence, ki so slovenski državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji in za katere je poklic verskega uslužbenca edini poklic, zaprosijo za pridobitev pravice do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost.
Gre za pokritje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se nanaša na osnovo v višini najmanj 60 odstotkov povprečne plače. Država pri zagotavljanju omenjene pravice upošteva razumno sorazmerje med številom verskih uslužbencev in številom pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske skupnosti.
Islamska skupnost v Sloveniji je za socialne prispevke verskih uslužbencev od države lani prejela 32.520 evrov. Fotografija prikazuje gradnjo džamije v prestolnici.
"Razumno sorazmerje je izpolnjeno, če je ugotovljeno razmerje vsaj tisoč pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske skupnosti na enega verskega uslužbenca te cerkve ali druge verske skupnosti," je zapisano v prej omenjenem zakonu. Cerkve in druge verske skupnosti število svojih pripadnikov dokazujejo s podatkovnimi viri, glede na zakon lahko predlagajo tudi uporabo podatkov zadnjega popisa prebivalstva.
Pogoj razumnega sorazmerja za enega verskega uslužbenca je izpolnjen tudi, če registrirana cerkev ali druga verska skupnost ne more izkazati zahtevanega števila pripadnikov, a dokaže, da je na območju države delovala vsaj 80 let pred uveljavitvijo zakona o verski svobodi.
13