"Dokler ne bo plačila po učinku in kakovosti, slovenski zdravstveni sistem ne bo boljši"

Načeloma si vsi želimo javni sistem, a odločiti se moramo, kaj to pomeni. Ali bomo izbirali "naše" ali pa bomo nagrajevali res najboljše. Če izvajalcem ne bomo dali več avtonomije, ne moremo pričakovati večje kakovosti v zdravstvu, je v uvodu v posvet o dvigu kakovosti v slovenskem zdravstvenem sistemu, ki sta ga organizirali Poslovna akademija Finance in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, dejal Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne.

Potrebuje zdravstvo več denarja ali ne?

"Vprašanje je, kako z obstoječim denarjem narediti več in bolje. Pogoji za to pa so transparentnost, učinkovitost, boljša organizacija, odgovornost, jasne pristojnosti, merjenje kakovosti in konkurenčen boj med izvajalci. Reforma, ki se začne in konča s 'potrebujemo več denarja', ni reforma," je prepričan Mikeln.

Izvajalcem moramo dati več avtonomije, pravi ekonomist Maks Tajnikar. Foto: Matej Leskovšek

Temu je oporekal Maks Tajnikar z ekonomske fakultete v Ljubljani: "V slovenskem zdravstvu ni dovolj denarja." Danes Slovenija za zdravstvo nameni približno 3,1 milijarde evrov. "Potrebujemo še več kot 1,5 milijarde. Če bi hoteli imeti zdravstvo, kakršnega si povprečen Slovenec predstavlja, z dostopnostjo, kakršna se pričakuje, potem nam manjka veliko veliko denarja."

Tajnikar je med drugim opozoril, da je organizacijska struktura UKC Ljubljana z osem tisoč zaposlenimi enaka strukturi vrtca z desetimi zaposlenimi. Izvajalcem moramo dati več avtonomije, je še poudaril.

Logika vodenja bolnišnice bi morala biti podobna kot v podjetju

V poslovnem in zdravstvenem sistemu bi morala biti logika podobna, je dejal Jurij Stariha iz Klinike Golnik. Opozoril je, da dobiček in poslovni izid nista rezultat dela ene osebe, ampak poslovni izid ustvarjajo tudi zdravnik, medicinska sestra in računovodja. Poslovanje bolnišnic pa je lahko podobno poslovanju uspešnega podjetja le, če te ob svojem programu opravljajo storitve za druge bolnišnice oziroma trg.

Kirurg Igor Gregorič je predstojnik kirurškega oddelka centra za napredovalo srčno popuščanje Memorial Hermann Hospital v Houstonu. Ta je del Taxas Medical Center, ki je največji zdravstveni center na svetu s 150 tisoč zaposlenimi in letnim proračunom 14 milijard dolarjev. Foto: Matej Leskovšek

Gregorič: Kar se je dogajalo v UKC, je absurd

Ob zapletih pri izboru šefa UKC Ljubljana so razpravljavci govorili tudi o tem, kakšna znanja in sposobnosti bi moral imeti vodja take ustanove. "V ZDA klinike vodijo ekonomisti z znanjem o zdravstvu in zdravstveni varnosti. Strategija, kam se bo sistem usmerjal, pa je rezultat simbioze med zdravniki in menedžmentom. Tudi zdravniki smo vključeni v odločanje," je povedal Igor Gregorič, kirurg na univerzitetni kliniki Memorial Hermann Hospital v Houstonu. Poudaril pa je, da morajo biti tudi zdravniki usposobljeni za vodenje, saj vodijo ekipe, oddelke.

Dobiček niti v gospodarstvu ni edino vodilo, je poudaril Mikeln. "Pomembna je zagnanost, volja pokazati nekaj več, kar se seveda vidi na rezultatih. Poudarjam predvsem vodenje z zgledom in zaupanje," je dejal.

Fakin: korupcija - koliko postopkov je bilo končanih v zasebnem in koliko v javnem sektorju (zdravstvu)? @SiolNEWS pic.twitter.com/1MpB0AKlnR

— Urška Makovec (@UMakovec) 16 March 2016

"Upravljanje zdravstva je treba prepustiti profesionalcem. Dokler ne bosta zdravnik in uprava plačana po učinku in kakovosti, ni upanja za izboljšanje slovenskega zdravstvenega sistema," je prepričan generalni direktor ZZZS Samo Fakin.

Navedel je primer, kako so za ustrezno vodstvo bolnišnic poskrbeli v Nemčiji: zavarovalnice, ki financirajo bolnišnice, so se dogovorile, da bodo ustanovile podjetje za vodenje bolnišnic. Izobrazili so vodstveno strukturo z menedžerskimi znanji – predvsem direktorja, finančnega direktorja, glavno medicinsko sestro in strokovnega direktorja. Dali so jim znanje, ki ga potrebujejo za poslovanje. Prevzeli so nekatere bolnišnice – v celoti v upravljanje ali samo menedžersko.