Del magnetograma ostaja nedostopen javnosti

Čeprav je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar v odločbi, ki smo jo dobili danes, presodila, da je predsednik vlade Borut Pahor magnetogram neupravičeno označil kot zaupen, del magnetograma vseeno ostaja nedostopen javnosti. Ključni argument za to je ocena, da bi lahko razkritje celotnega magnetograma škodovalo izvedbi predkazenskih postopkov, ki se sicer nanašajo na zadevo Baričevič. Pri zavrnitvi dostopa do magnetograma je torej kabinet predsednika vlade uporabil napačno pravno podlago. "Kot tajni podatki se lahko označijo tudi podatki iz predkazenskega postopka, vendar pod pogojem, da gre za podatke, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države. Podatki iz predkazenskih postopkov zato kar na splošno zagotovo ne sodijo v eksplicitno našteta področja po zakonu o tajnih podatkih. Tako široka razlaga je v nasprotju s pravno varnostjo," piše v odločbi informacijske pooblaščenke.

Tako ni podana izjema po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, na katero se je pri zavrnitvi naše zahteve do dostopa do magnetograma skliceval Pahorjev kabinet. »S strogim načinom določanja podatkov za tajne se namreč preprečuje zloraba instituta tajnosti podatka za prikrivanje različnih nepravilnosti in nezakonitosti v organih,« opozarja pooblaščenka.

Je pa Nataša Pirc Musar ugotovila, da obstaja druga pravna podlaga za to, da magnetogram ne sme biti v celoti javen. To je izjema po omenjenem zakonu, ki omogoča zavrnitev dostopa do dokumenta, če se nanaša na kazenski pregon in bi njegovo razkritje lahko škodovalo njegovi izvedbi. Pri tem je pooblaščenka pritrdila mnenju vrhovnega državnega tožilstva, ki je podalo takšno oceno.

SiOL je sicer v pritožbi zapisal, da so bile tema sestanka pri predsedniku vlade hude obtožbe med pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem in generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, ki sta zatrjevala, da eden oziroma drugi kršita ustavo in zakone. Gre za pomembno vprašanje spoštovanja delovanja pravne države, zato ima javnost pravico vedeti, kakšna stališča so v pogovoru zagovarjali udeleženci sestanka. Zapisali smo, da je še posebej problematična visoka stopnja tajnosti na magnetogramu, saj je stopnja tajnosti zaupno predvidena le za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije.

Menili smo, da je lahko eden od argumentov v prid objave magnetograma v celoti, da predsednik vlade in pravosodni minister nimata posebnih pooblastil, da bi lahko bila seznanjena z domnevno škodljivimi deli magnetograma, ki naj bi se nanašali na predkazenske postopke. Če sta bila o domnevno nujno zaupnih zadevah obveščena onadva, bi torej morala biti o tem seznanjena tudi splošna javnost. Pirc Musarjeva pa je ocenila, da interes javnosti za razkritje magnetograma v celoti ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi vodenja predkazenskega postopka.