Znana sta Prešernova nagrajenca za leto 2025

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica Upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada Zdenka Badovinac, je Dragica Čadež ena prvih vidnejših umetnic v povojnem času v slovenskem kulturnem prostoru, Živadinov pa že štiri desetletja ustvarja unikatni gledališki univerzum.

Čadež je prepoznavnost dobila predvsem v času geometričnega obdobja 

Dragica Čadež, ki je že od začetka 60. let 20. stoletja prisotna na umetnostnem prizorišču, je svojo prepoznavnost dobila predvsem v času geometričnega obdobja, ko je bila članica neformalne umetniške skupine Neokonstruktivisti. Takrat je izdelovala lesene objekte, ki dajejo vtis, kot da bi jih množično proizvajali s pomočjo matrice.

Živadinov že desetletja ustvarja unikatni gledališki univerzum, ki preči različna umetniška polja. Kot je spomnila Badovinac, je bil leta 1984 eden od soustanoviteljev gibanja Neue Slowenische Kunst. Njegovo Gledališče sester Scipion Nasice, ki je bilo ob skupinah Laibach in Irwin nosilni steber retroavantgardističnega gibanja, je s Krstom pod Triglavom leta 1986 postavilo enega najpomembnejših mejnikov v sodobnem gledališču in v sodobni umetnosti sploh.

Nika Autor je v obdobju zadnjih treh let med drugim zasnovala samostojni razstavi Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili v +MSUM in Crvene šume v MSU Zagreb ter serijo eksperimentalnih filmov, je v utemeljitvi med drugim obrazložil član upravnega odbora Goran Milovanović.

Grupa Ee je v zadnjih letih delovanja z vztrajnim ukvarjanjem z naročniki na področju kulture ustvarila poseben in zelo izrazit oblikovalski opus, ki ga odlikujejo izjemna domiselnost, sporočilna jasnost in obenem koherentnost, je povedal Milovanović.

Grom se je kot skladatelj, instrumentalist, improvizator, zvočni umetnik, pobudnik dogodkov, snemalec, režiser in vodja Zavoda Sploh uveljavil kot gonilna sila sodobne improvizirane glasbe v slovenskem in tudi širšem prostoru, je dejal Matevž Luzar.

Iz letošnjega leta je esejistična zbirka Po vsej sili živ Nataše Kramberger, ki je tematsko nadaljevanje avtofikcijske esejistične pripovedi Primerljivi hektarji, je povedala Manca G. Renko.

Nina Rajić Kranjac je v obdobju zadnjih treh let na slovenskih odrih režirala tri prebojne uprizoritve: Zaprta študija. "New Constructive Ethics" Ivana Viripajeva v Prešernovem gledališču Kranj, Mrakijada po dramah Ivana Mraka v SNG Drama Ljubljana in Angele v Ameriki Tonyja Kushnerja v Slovenskem mladinskem gledališču, je povedala Manca G. Renko.

Zornik je med drugim oblikoval zvočna okolja za dokumentarce Cent'anni Maje Doroteje Prelog in Praslovan Slobodana Maksimovića, je še povedal Luzar.

Vrečko: Imamo pomembne unikatne umetnike in umetnice 

Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko imamo pomembne umetnike in umetnice, ki s svojim ustvarjanjem bogatijo našo družbo tako v zadnjem obdobju kot skozi celotno svoje življenje. Poudarila je, da smo lahko ponosni na privilegij, da imamo državni praznik kulture z državno proslavo, kjer so tako nagrajenci kot kultura in umetnost ustrezno počaščeni, in pa današnji Ta veseli dan kulture, ki že 25 let zaznamuje kulturno krajino z brezplačnimi dogodki ter živahnim dogajanjem na področju kulture in umetnosti. Za vsem tem pa je po ministričinih besedah ogromno dela, zato je treba umetnost in kulturo podpirati vsak dan v letu.

Kot je povedala Zdenka Badovinac, so letos prejeli res veliko predlogov, strokovne komisije so jih izbrale 11 za Prešernovo nagrado in 11 za nagrade Prešernovega sklada.

Člani UO so se dogovorili za zelo ostre kriterije. Na prvem mestu so bili estetski kriteriji, inovativnost in prelomnost na posamičnih področjih umetniškega delovanja, katerih meje nagrajeni umetniki in umetnice premikajo na nepričakovane, navdušujoče, včasih polemične načine. Ob tem je po njenih besedah pomembno, kako so umetniška dela izvedena in kakšne vsebine podajajo. Večina nagrajenih del in projektov je občutljiva za družbena vprašanja in vprašanja, ki zadevajo vse nas. Večina upošteva tudi sposobnost za povezovanje umetnosti z drugimi polji našega delovanja; ne gre za vsa zaprta samorefleksivna dela, ampak odprta sporočila, kar je v teh težkih družbenih časih še zlasti pomembno, je poudarila predsednica UO Prešernovega sklada.

Kar zadeva kriterije za življenjsko delo, pa je po njenih besedah pri življenjskem opusu treba upoštevati konsistentnost in doslednost opusa, njegovo prelomnost na posamičnem polju umetniškega delovanja in s tem vplivnost na naslednje generacije. "Za oba Prešernova nagrajenca lahko rečem, da sta s svojim delom pustila res močen pečat v slovenski umetnosti druge polovice 20. in 21. stoletja," je sklenila.

Za leto 2024 sta Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer.

Vrečko: Naj bo vsak dan dan za kulturo 

Kulturne ustanove po Sloveniji bodo na Prešernov rojstni dan svoja vrata odprle 25. leto zapored. V muzejih, galerijah, gledališčih in drugih ustanovah se bodo zvrstile brezplačne razstave, vodenja, delavnice, predstave in druge prireditve.

Približno 190 dogodkov bo zaznamovalo letošnji 3. december, seznam vseh je dostopen na povezavi sta.si/qtdN70. Seznam omogoča tudi iskanje po nazivu, regiji in zvrsti.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v poslanici poudarila, da je letos začel veljati tudi nov Nacionalni program za kulturo, ki kulturo opredeljuje kot javno dobro. "To pomeni decentralizacijo, boljše pogoje dela za delavke in delavce v kulturnem sektorju ter široko dostopnost kulturnih vsebin za vse prebivalke in prebivalce v Sloveniji," je sporočila Vrečko in sklenila: 

"Naj bo Ta veseli dan kulture poln kulturnih in umetnostnih doživetij za vsakogar. Naj bo vsak dan dan za kulturo."

Novice Ministrica za kulturo Asta Vrečko podpisala skoraj tri milijone evrov težko pogodbo za prenovo Prešernove domačije

Mnenja Majda Širca: Prešeren in dan spomina na žrtve v fojbah

Novice V Vrbi odmeval Prešernov verz Žive naj vsi narodi #video

Novice Prešernov smenj v Prešernovo mesto znova privabil množico ljudi #video