Torek, 9. 11. 2021, 12.53
3 leta
Vindišar: Epidemično stanje v državi je skrajno resno. Bolnišnice so na robu.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,59
13
"Epidemiološko stanje je skrajno resno, bolnišnice so na robu zmogljivosti. Standarde za oskrbo intenzivnih bolnikov so že morali znižati," je opozoril Franc Vindišar.
"Epidemično stanje v državi je skrajno resno. Bolnišnice so na pragu zmogljivosti," je na današnji vladni novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 opozoril državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar. Na novinarski konferenci je novosti na področju gospodarstva predstavil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc, o novih odlokih v šolstvu pa je govoril državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec.
"V preteklem tednu je bilo v bolnišnice sprejetih povprečno 100 bolnikov na dan, odpustili so jih 50, v povprečju je 12 bolnikov umrlo. V bolnišnicah je v tem tednu kar 240 bolnikov več kot preteklem tednu," je opozoril Franc Vindišar.
Število bolnikov v bolnišnicah raste.
Bližamo se skrajni zmogljivosti akutnih postelj
Pri napovednem modelu IJS o gibanju vseh bolnišničnih postelj v državi jih skrbi, da so v zadnjih treh dneh podatki nad najvišjo krivuljo. "To pomeni, da je današnja številka 874 hospitaliziranih bolnikov, pred kratkim pa smo se s 15 bolnišnicami dogovorili, da imamo ta trenutek na voljo 936 mest," je opozoril.
Razlika je vidna tudi v zadnjem dnevu, kjer akutne postelje potrebuje 28 bolnikov ali 3,6 odstotka več, na intenzivnih posteljah pa so bili trije bolniki več oziroma slaba dva odstotka.
Podrobno spremljajo tudi napovedni model za intenzivne terapije, kjer danes zdravijo 193 bolnikov. "Razpoložljive zmogljivosti so 211 postelj na intenzivni negi, ki smo jih danes povečali za dve bolniški postelji," je še dejal Vindišar. Vrh nas čaka okoli 24. novembra, ko bi bilo lahko zasedenih več kot 250 bolniških postelj, je še poudaril.
Največ bolnikov bo intenzivno zdravljenje po projekcijah potrebovalo konec novembra.
V državi v tem trenutku 750 standardnih postelj, za intenzivno nego 213
Vindišar je komentiral tudi razpoložljivost bolniških postelj v 15 bolnišnicah v državi. "Vidite lahko, da je velika večina teh številk rdečih, kar pomeni, da je manj kot 10 odstotkov prostih zmogljivosti. Po teh podatkih zmogljivosti dnevno korigiramo, z rumenim poljem so označene tiste bolnišnice, kjer smo zmogljivosti povečali," je pojasnil.
Bolniške kapacitete so v nekaterih bolnišnicah že povečali.
Zdravljenje bolnikov na intenzivni negi izjemno zahtevno
Pri standardnih bolniških posteljah je naprav bistveno manj. Razlika pri različnih stopnjah oskrbe je zelo velika, je o trenutnih razmerah v zdravstvu še dejal Vindišar.
Za celovito obvladovanje trenutnih razmer na terenu so na ministrstvu za zdravje vzpostavili koordinacijo in mobilizacijo vsega zdravstvenega sistema, torej javnih zdravstvenih zavodov, koncesionarjev in zasebnikov.
Razlika med navadnimi posteljami in posteljami na intenzivni negi:
- na intenzivni terapiji je bolnik v umetni komi, priključen na številne aparate, 24 ur na dan popolnoma odvisen od nege zdravstvenega osebja;
"Zaradi velikega števila bolnikov smo zato morali standarde za njihovo oskrbo že pomembno znižati. Pred epidemijo smo imeli standard do štiri medicinske sestre na bolnika na dan, danes je ta standard že pod 2," je opozoril Vindišar.
- pred tem so bolniki na intenzivni terapiji stopnje 2. Bolniki so pri zavesti, imajo pa nameščene posebne "čelade" za dovajanje kisika v visokih koncentracijah. Velik del teh pozneje potrebuje intubacijo in intenzivno terapijo 3.
Tudi v intenzivni terapiji stopnje 2 potrebujejo veliko kadra.
"Ob teh številkah, ki sem vam jih predstavil, se mora vsak posameznik za trenutek ustaviti in zamisliti. Si predstavljate, da ste lahko čez en teden vi tisti bolnik, ki bo moral zaradi pomanjkanja zmogljivosti na zdravljenje v tujino. Ali pa vaša mama, brat. Zamisliti se moramo tudi nad tem, da so zaradi preobremenjenosti zdravstva na desetine bolnikom odpovedali nujne operacije ali zdravljenje druge bolezni. To je nesprejemljivo predvsem zato, ker lahko to vsak posameznik s svojim odgovornim ravnanjem pomaga preprečiti," je državljanom še sporočil Vindišar.
V gospodarstvu predvsem spremembe v gostinstvu
"V gostinstvu odlok določa samo sedečo strežbo med 5. in 22. uro, kar pomeni, da lahko zadnjo pijačo in hrano postrežejo in zaračunajo do 22. ure. Pred vhodom morajo gostinci navesti, koliko oseb je lahko največ v prostoru, kar ni omejeno z odlokom, temveč z uporabnim dovoljenjem, odvisno je od postavitve miz in stolov," je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc.
Maske so v gostinskih lokalih obvezne, obvezen je PCT, ples in slavja so prepovedani. Začasno so prepovedani tudi obiski diskotek in nočnih barov. Dostava in tudi prevzem hrane po 22. uri sta še vedno dovoljena.
Spremembe pri omejitvi zbiranja
Dodatne spremembe so na področju omejitev zbiranja. 15. člen odloka namreč začasno prepoveduje zbiranje ljudi – torej javna zbiranja, javne shode, javne prireditve. Gre za prireditve, ki jih je predhodno treba prijaviti in so tako začasno prepovedane. Tako začasno ni dovoljena izvedba sejmov in kongresov. So pa dovoljeni poslovni dogodki za zaprt krog udeležencev, torej konference, izobraževanja. Dovoljeni so tudi kongresi zaposlenih, saj so zaprtega tipa.
PCT-pogoj
Na bencinskih črpalkah je na primer pogoj PCT še vedno potreben zgolj v notranjosti, zunaj ne.
Živilske trgovine in trgovine za nujne potrebščine zunaj nakupovalnih središč ostajajo izjema pri izpolnjevanju PCT-pogoja pri kupcih. Mora pa se upoštevati omejitev strank na kvadraturo trgovin – to je 10 kvadratnih metrov na stranko. K temu spadajo tudi specializirane prodajalne s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki, torej lekarne, optiki, specializirane prodajalne medicinskih pripomočkov. Potrošnikom ni treba izpolnjevati pogoja PCT.
"Preprečili smo zaprtje države"
"S petkovo odločitvijo izkoriščamo še zadnje možnosti, ki lahko preprečijo popolno zaprtje države. Dosledno spoštovanje pogojev PCT ima konec koncev zelo podobne učinke pri zamejevanju epidemije kot zaprtje," je še dejal Zajc. Poostreni inšpekcijski nadzori v preteklih dneh so po njegovem zagotovo dodatno pripomogli k doslednemu spoštovanju PCT-pogoja. "Sledili smo Avstriji in Italiji, kjer prav tako zaostrujejo ukrepe," je še povedal.
V šolah spet maske
Pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih je od ponedeljka, 8. novembra, obvezna uporaba zaščitne kirurške ali maske tipa FFP2. Zaščitna maska v zaprtih prostorih je obvezna za vse, torej za vse učence, dijake in študente ter zaposlene.
Maska ni obvezna za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti, za vzgojitelje predšolskih otrok in pomočnike vzgojitelja. Maska tudi ni potrebna za osebe s posebnimi potrebami, ki jim je uporaba zaščitne maske iz objektivnih razlogov onemogočena. Maska ni potrebna za učence, dijake in študente pri pouku športne vzgoje in pouku športa. Vse druge izjeme so navedene v odloku, pa je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec.
Samotestiranja ne bo treba izvajati tistim, ki izpolnjujejo pogoje PCT. Pogoj PCT morajo izpolnjevati vsi zaposleni v vzgoji in izobraževanju.
Hag-testi brezplačni v javnem zdravstvu, pri zasebnikih plačljivi
Vindišar je komentiral tudi dilemo, ki se pojavlja glede tega, ali je hitro antigensko testiranje brezplačno. Kot je pojasnil, so hitri antigenski testi brezplačni pri vseh tistih, ki so v mreži javnega zdravstva, pri zasebnikih pa cena testov lahko doseže največ sedem evrov.
13