Cotmanova: Slovenija ima eno najnižjih stopenj tveganja revščine v Evropi

Izpostavila je še upadanje števila brezposelnih oseb, predvsem mladih in dolgotrajno brezposelnih, s čemer je upadlo število prejemnikov denarnih socialnih pomoči. Kako vidite socialni položaj delavcev v Sloveniji danes? Socialni položaj delavcev v Sloveniji je zagotovljen z zakonom o minimalni plači. S tem zakonom določamo najnižje možne plače za poln delovni čas delavca ne glede na to, v katerem podjetju ali panogi je zaposlen. Minimalna plača se usklajuje enkrat letno glede na porast življenjskih stroškov. Konec minulega leta so se življenjski stroški zelo povečali, zato smo s socialnimi partnerji pristopili k spremembi zakona o minimalni plači ter se dogovorili o njenem izrednem povečanju, in sicer s 538,53 na 566,53 evra.

Minimalna plača bi morala biti zgolj minimum, prejemati bi jo moral nizek odstotek delavcev. Po naših podatkih jo skupno prejema okrog 20 tisoč oseb, en odstotek ljudi, zaposlenih v negospodarskem, in tri odstotke v gospodarskem sektorju. Zavedamo se, da je z minimalno plačo ob povečanju življenjskih stroškov težko preživeti, zato se zavzemamo, da bi delodajalci v primerih, ko jim to njihov poslovni uspeh omogoča, delavcem dodelili višje plače.

Kako ocenjujete položaj delavcev v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami? V Sloveniji lahko izpostavim zelo dober socialni dialog, ki ga potrjujeta predvsem podpis socialnega sporazuma s socialnimi partnerji ter sprejem delovnopravne zakonodaje. Osebno si tesnega sodelovanja s socialnimi partnerji, z nevladnimi organizacijami in celotno civilno družbo v Sloveniji želim še v prihodnje.

Tukaj lahko izpostavim še nizko stopnjo tveganja revščine v Sloveniji. Zadnji podatki o tveganju revščine namreč kažejo, da imajo nižjo stopnjo tveganja revščine le še tri države v EU. To pomeni, da se v Sloveniji temu namenja veliko pozornost. Po podatkih, ki jih je statistični urad objavil 17. decembra 2007, je stopnja tveganja revščine v letu 2005 znašala 11,7 odstotka.

Vlada je predlagala dodatne olajšave za tiste socialne sloje, ki jih je inflacija najbolj prizadela. Menite, da bodo ti ukrepi omilili stisko številnih delavskih družin, kjer starša prejemata zgolj minimalne plače? Povečanje življenjskih stroškov nedvomno vpliva na položaj posameznih družin, zato smo s spremembo zakona povečali minimalno plačo, proračun družin pa se je povečal tudi z dvigom otroškega dodatka. Poleg tega smo z zakonom na novo določili usklajevanje varstvenega dodatka dvakrat letno, s čemer smo pristopili k izboljšanju položaja upokojencev, ki dobivajo najnižje pokojnine. Poskrbeli smo za najbolj ogrožene skupine prebivalcev - otroke, delavce z minimalno plačo in upokojence.

Lani ste uspešno izpeljali pogajanja o zakonu o delovnih razmerjih. Se vam zdijo današnje zahteve javnega sektorja po višjih plačah - četudi ne sodelujete v pogajanjih - upravičene? Razumem vsakega posameznika, ki želi višjo plačo, saj vsak ocenjuje svoje delo kot najboljše. To je človeško, vsi pa težimo k temu, da bi imeli boljše plače. Verjamem, da bodo tudi pogajalci v javnem sektorju našli ustrezen odgovor, seveda ob upoštevanju javnofinančnih zmožnosti.

Kako ocenjujete trenutne razmere na področju zaposlovanja oziroma brezposelnosti in kako lahko to povežete s številom prejemnikov denarnih socialnih pomoči? Število brezposelnih oseb v Sloveniji se znižuje, kar je posledica predvsem visoke gospodarske rasti in ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 64.295 oseb, konec decembra 2007 pa jih je bilo 68.411. Število dolgotrajno brezposelnih se je v letu 2007 zmanjšalo z 39.677 na 34.738 oseb. Za 16,4 odstotka se je zmanjšalo število mladih brezposelnih, za 19,5 odstotka pa se je v letu 2007 zmanjšalo število iskalcev prve zaposlitve. Teh je bilo v letu 2006 17.263, v letu 2007 pa 13.329.

Število brezposelnih mladih je mnogo nižje od povprečja v EU, kar je nedvomno posledica programov aktivne politike zaposlovanja in tudi subvencioniranja zaposlovanja mladih, iskalcev prve zaposlitve.

Zaradi nižje brezposelnosti upada tudi število prejemnikov denarne socialne pomoči. V letu 2006 jih je bilo 58.553, v letu 2007 pa 8000 manj. Nadzor nad prejemniki denarnih socialnih pomoči smo poostrili z uvedbo novega informacijskega sistema. Da bodo denarno socialno pomoč dobili tisti, ki jo nujno potrebujejo, moramo na tem področju še mnogo postoriti.

Kaj boste storili glede predloga Zveze svobodnih sindikatov, da se uredijo bivalne razmere za tuje delavce, ki živijo v Sloveniji? Standard bivanja tujih delavcev v Sloveniji ni zakonsko urejen. Kako zagotoviti primerne pogoje bivanja tujih delavcev, je še odprto vprašanje, ki sicer sodi v pristojnost ministrstva za okolje. Na zadnji seji socialno ekonomskega sveta je bila predložena strategija za ureditev te problematike, ki predvideva sodelovanje različnih ministrstev. Z le-to se zavzemamo, da se problematika tujih delavcev uredi v našem pravnem sistemu. Ministrstvo za delo je pristojno, da ukrepa v primerih, ko gre za kršitve delovnopravne zakonodaje, za zaposlovanje tujih delavcev in pri ugotovitvi zaposlovanja na črno.

Ali pred iztekom mandata pripravljate še kakšne večje spremembe zakonodaje na področju pravic iz dela? Posebnih zakonskih sprememb ne načrtujemo, saj se posvečamo zaključku predsedovanja. Trenutno pripravljamo tri direktive - direktivo o začasnih delavcih, direktivo o dodatnem pokojninskem zavarovanju in direktivo o delovnem času. Upam, da bomo med državami dosegli dogovor, saj so te direktive za evropske državljane izrednega pomena predvsem zaradi pretoka delovne sile.

Na ministrstvu v tem mandatu želimo v proceduro uvrstiti še zakon o izenačevanju možnosti invalidov, pripravljamo pa tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.