Janez Janša
Zeleni prehod
Petek, 6. 9. 2024, 9.30
1 dan
Četrti najbogatejši Slovenec o očitkih: Kdo bo mastno služil ob težavah TEŠ?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,31
"V letu 2023 smo v Sloveniji ustvarili le 0,2 odstotka našega fizičnega prometa, ob upoštevanju prometa z izvedenimi finančnimi inštrumenti pa ta delež znaša le 0,05 odstotka. Smo globalno trgovsko podjetje, Slovenija je za nas zanemarljiv trg," pravi ustanovitelj in direktor Belektrona Boštjan Bandelj, na katerega so te dni bolj ali manj posredno leteli očitki, da služi z emisijskimi kuponi, ki izredno bremenijo poslovanje TEŠ.
Po odmevni novici, da je Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) tik pred stečajem in da jo bo zaradi milijonskih izgub reševala država, se je ob številnih polemikah o krivcih za nastale razmere odprla tudi razprava o visoki ceni emisijskih kuponov, ki jih mora kupovati TEŠ kot veliki onesnaževalec s CO2. Predsednik opozicijske SDS Janez Janša, ki je bil predsednik vlade v času, ko so padale ključne odločitve v zvezi z investicijo TEŠ6, je ocenil, da gre za "zeleni nateg" in namigoval na "mastne zaslužke", podobno pa se je ekonomist Matej Lahovnik – prav tako eden ključnih odločevalcev o investiciji – spraševal, komu in za kaj gre denar od kuponov. Kako se na te navedbe odziva trgovec z emisijskimi kuponi Boštjan Bandelj, sicer eden najbogatejših Slovencev? Nekdanji poslanec Matjaž Hanžek, ki je vodil parlamentarno komisijo o TEŠ6, sicer meni, da bi morali poleg TEŠ zapreti tudi glavne odločevalce o tej investiciji.
Poenostavljeno povedano – podjetja si z nakupom emisijskega kupona kupijo pravico do izpusta določene količine toplogrednih plinov. En kupon prinaša pravico do izpusta ene tone toplogrednih plinov. Upravljavci naprav jih kupujejo na dražbah oziroma na borzi, nato pa morajo vsako leto do 30. aprila pristojnemu organu predložiti količino emisijskih kuponov, ki ustreza njihovim izpustom v preteklem letu.
Čemu služijo emisijski kuponi?
Hkrati pa se lahko z emisijskimi kuponi trguje na mednarodnem trgu. Sistem je uvedla EU z namenom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in spodbujanja trajnostnega ravnanja z okoljem.
Komu izgubar TEŠ plačuje pol milijarde?
Nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, sicer tudi eden od ključnih odločevalcev o investiciji v TEŠ6, je kritičen do sistema emisijskih kuponov, češ da gre za špekulativno trgovanje. Poklicali smo ga, ker je na omrežju X pisal o vse višjih stroških, ki jih ima TEŠ z emisijskimi kuponi. Navedel je, da bo v treh letih za to odštel več kot pol milijarde evrov: "Komu in za kaj gre ta denar?! Nakup kuponov CO2 stane dvakrat več, kot je strošek proizvodnje premoga."
Nekdanji gospodarski minister ni konkreten …
Zanimalo nas je, na koga meri Lahovnik, ko govori o denarju, a profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti ni bil konkreten. Nekdanji minister za gospodarstvo v vladi Boruta Pahorja je dejal, da le analizira številke in da "je nenavadno, da kuponi stanejo dvakrat več kot znaša strošek proizvodnje premoga".
… a ne cilja na Bandlja
Zanikal je, da je z zapisom ciljal na ustanovitelja podjetja Belektron Boštjana Bandlja, ki s trgovanjem z emisijskimi kuponi služi milijone evrov in je četrti najbogatejši Slovenec na aktualni lestvici revije Manager. "Zanima" pa ga, kam gre denar iz podnebnega sklada, ki ga polni Teš z nakupi emisijskih kuponov. Čeprav so seveda podatki podnebnega sklada javni in preprosto dostopni. Podatke o porabi podnebnega sklada za zadnji dve leti lahko najdete tukaj.
Nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je kritičen do sistema emisijskih kuponov, češ da gre za špekulativno trgovanje. Sprašuje se tudi o vse višjih stroških, ki jih ima Teš z emisijskimi kuponi, po njegovih navedbah gre za več kot pol milijarde evrov v treh letih.
Kaj je podnebni sklad?
Zakon o varstvu okolja določa, da sklad za podnebne spremembe deluje v okviru državnega proračuna. Njegov namen je sofinanciranje ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Viri financiranja sklada so ravno prihodki, ustvarjeni s prodajo emisijskih kuponov, ki jih država v okviru kvot dobi od EU in nato ponudi na dražbi. Pravila določajo predpisi EU.
Večina sredstev podnebnega sklada je namenjena gospodinjstvom ali naložbam, usmerjenim v nizkoogljični življenjski slog. Konkretno gre denimo za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi na lesno biomaso ali toplotne črpalke, nakup sončnih elektrarn, električnih vozil in koles. Sklad financira tudi naložbe v infrastrukturo za aktivno mobilnost (kolesarjenje oziroma pešačenje), nakup vlakov, avtobusov z nizkimi izpusti in podobno.
Česa Lahovnik "ne razume"?
Lahovnik je sicer kritičen tudi do odločitve vlade, da bo zaradi ocenjenih izgub v višini med 150 in 200 milijoni evrov letno TEŠ reševala z interventnim zakonom in ga izločila iz Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). Ne razume namreč, zakaj izgub ne more pokriti HSE, ki ima skoraj 400 milijonov dobička, medtem ko ima država 1,5-milijardni primanjkljaj.
Janša o mastnih zaslužkih
V razprave o TEŠ se je vključil tudi predsednik opozicijske SDS Janez Janša, ki je bil predsednik vlade v času, ko so padale nekatere ključne odločitve v zvezi z investicijo v šesti blok šoštanjske termoelektrarne. "Naj tisti, ki predpisuje to obliko obdavčitve (davek CO2), s katero nekateri mastno služijo, ne rešuje pa ničesar, še najmanj planeta – pokrije izgubo v višini cene kuponov," je Janša zapisal na omrežju X.
Janez Janša trdi, da gre pri emisijskih kuponih za "zeleni nateg" in govori o domnevnih mastnih zaslužkih trgovcev s kuponi.
"Zeleni nateg"
V drugem zapisu se je obregnil ob sistem emisijskih kuponov, ki ga je sicer vzpostavila EU. "Gre za zeleni nateg, s katerim nekateri na veliko služijo. Poglejte po spletu, kdo trguje s temi kuponi, kje imajo njihova podjetja sedeže in kam se odliva ta denar. Tudi če bi vsi deklarirani razlogi za uvedbo držali – bi bil instrument smiseln zgolj, če bi veljal za cel planet."
Državo vodijo podkupljeni lobiji
Do Janše in Lahovnika je bil v četrtkovem intervjuju za Večer kritičen nekdanji poslanec Levice Matjaž Hanžek, ki je v mandatu 2014–2018 vodil parlamentarno komisijo o TEŠ6 in takrat ocenil, da so za pregrešno drago investicijo odgovorni nekdanja premierja Janez Janša in Borut Pahor ter njuni ministri Andrej Vizjak, Andrej Bajuk, France Križanič in Matej Lahovnik.
"TEŠ je že dolgo zrel za zaprtje, predvsem pa bi bilo treba zapreti vse tiste ljudi, ki so pri tem sodelovali. Na primer Matej Lahovnik bi moral biti v zaporu, a se še vedno nenehno pojavlja v medijih, ki ga sprašujejo za mnenje o ekonomski politiki. Pa bi moral že davno sedeti, ker je manipuliral, lagal in skrival podatke. Če bi naredil samo strokovno napako, ne bi bilo tako, a je goljufal s podatki, pa je danes kljub temu še vedno ugleden profesor," je bil oster nekdanji varuh človekovih pravic.
Po Hanžkovem mnenju je zgodba o TEŠ zgodba, ki se odvija tudi na drugih področjih. "Gre za isto zgodbo, ki se ves čas nadaljuje, ker nihče ničesar ne naredi, odgovorni pa krijejo drug drugega. Državo v resnici vodijo podkupljeni lobiji. Enako je tudi na področju zunanje politike, kjer delajo tisto, kar jim nekdo reče, pa če verjamejo v to ali ne. Tako je bilo pri TEŠ6, tako je pri tretji razvojni osi in tako bo pri nuklearki, če naštejem samo velike primere, ampak enako je še pri desetinah manjših podobnih zgodb."
Četrti najbogatejši Slovenec ne trguje s TEŠ
Čeprav niti Janša niti Lahovnik nista bila konkretna z imeni, se je direktor Belektrona Boštjan Bandelj želel odzvati na, kot pravi, "nepoznavanje tematike in zavajajoče trditve, ki v zadnjih dneh krožijo predvsem na družbenih omrežjih".
Poudarja, da njegovo podjetje ne posluje s TEŠ in mu ne dobavlja emisijskih kuponov ter da posluje v skladu z veljavno evropsko in slovensko zakonodajo.
Direktor podjetja Belektron Boštjan Bandelj zavrača očitke o mastnih zaslužkih in pojasnjuje, kako deluje trg emisijskih kuponov.
Slovenija je zanj majhna
"V letu 2023 smo v Sloveniji ustvarili le 0,2 odstotka našega fizičnega prometa, ob upoštevanju prometa z izvedenimi finančnimi inštrumenti pa ta delež znaša le 0,05 odstotka. Smo globalno trgovsko podjetje, Slovenija je za nas zanemarljiv trg. Lani smo več kot polovico celotnega dobička podjetij ustvarili s trgovanjem s kuponi držav zunaj EU. Najaktivnejši smo na veleprodajnih trgih, kjer trgujemo z globalnimi energetskimi družbami, finančnimi institucijami in prek borz," pravi Bandelj.
Podjetja imajo popolnoma prosto izbiro glede nakupa ali prodaje emisijskih kuponov ter glede izbire poslovnega partnerja za trgovanje. Lahko pa posel opravijo tudi sama neposredno na borzi oziroma za sodelovanje izberejo drugo industrijsko podjetje, pojasnjuje ustanovitelj Belektrona.
Zakaj se kuponi dražijo?
Evropska politika določa, da morajo emisije toplogrednih plinov postopoma upadati. Zato pada količina kuponov, njihova cena pa raste. A pravila trgovanja so enaka za vsa evropska podjetja na skupnem evropskem trgu, kjer velja enotna cena, opozarja Bandelj.
Še leta 2016 je bila cena kupona deset evrov za tono toplogrednih plinov, a je bila ocena, da je prenizka in da ne spodbuja zelenega prehoda. Zmanjšanje števila kuponov je nato spodbudilo rast cene, ki se je dvignila do sto evrov, trenutna cena pa je 65 evrov, pojasnjuje Bandelj.
Bo on mastno služil?
In kako odgovarja na očitke o mastnih zaslužkih? "Globalni trg emisijskih kuponov je na leto vreden približno 900 milijard dolarjev. Če ga primerjamo s preostalimi trgi, na primer surovinskimi, je večji samo naftni trg. Mi smo z ekipo v zadnjih 15 letih, odkar obstajamo, naredili izjemno podjetniško zgodbo – iz nič smo ustvarili največjega globalnega trgovca z emisijskimi kuponi in na ta uspeh in na to zgodbo sem ponosen," nam je še povedal Bandelj.
