Rabuza

Ponedeljek,
4. 1. 2021,
14.54

Osveženo pred

3 leta, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,97

32

Natisni članek

Natisni članek

Pfizer Koronavirus COVID-19 cepljenje

Ponedeljek, 4. 1. 2021, 14.54

3 leta, 10 mesecev

Časovnica cepljenja: kdaj bi se lahko vrnili v normalno življenje?

Rabuza

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,97

32

Cepljenje covid-19 | V Sloveniji se je cepljenje proti covid-19 začelo 27. decembra pravkar končanega leta 2020. | Foto STA

V Sloveniji se je cepljenje proti covid-19 začelo 27. decembra pravkar končanega leta 2020.

Foto: STA

Konec lanskega leta se je v Sloveniji začelo cepljenje proti covid-19. Najprej v domovih za starejše občane, kjer so cepili stanovalce in zdravstveno osebje, in v zdravstvenih ustanovah. Slovenija je do zdaj dobila nekaj več kot 35 tisoč doz cepiva. Kako se bo cepljenje nadaljevalo?

Danes je v Slovenijo prišla nova pošiljka cepiva proizvajalca Pfeizer. Pošiljka 16.575 doz bo namenjena predvsem zdravstvenemu osebju.

Že prihodnji teden pa bi lahko na vrsto za cepljenje prišli prvi člani splošne populacije. Slovenija bo dobila enako pošiljko kot ta teden, na vrsti za cepljenje pa bodo starejši, ki ne živijo v domovih za starejše.

Cepivo proti covid-19
Novice V nedeljo potrdili 744 novih okužb #video

Osebni in splošni zdravniki morajo pripraviti prednostno listo

Najprej bodo na vrsti starejši, nad 80 let, nato nad 70 in za tem še nad 60 let ter kronični bolniki. Med njimi so bolniki z rakom, diabetesom, težavami z debelostjo, s kroničnim obolenjem dihal, srca, jeter, ledvic, nevrološki bolniki, bolniki z možgansko-žilnimi obolenji ter bolniki z oslabljenim imunskim sistemom.

Vsak osebni ali splošni zdravnik bo vzpostavil prednostno listo cepljenja svojih bolnikov, vsak zdravnik bo tudi presodil, kateri od kroničnih bolnikov bodo imeli glede na bolnikovo splošno stanje prednost pri cepljenju, je na novinarski konferenci povedala državna sekretarka Marija Magajne.

Prvi odmerek za 50-odstotno zaščito

Dodala je, da bi se lahko učinki cepljenja poznali na številu hospitaliziranih bolnikov, to pa bi se lahko videlo v drugi polovici januarja.

Do zdaj nimajo nobenih informacij, da bi se po cepljenju pojavili kakšni resni stranski učinki. Po družbenih omrežjih je namreč zaokrožilo, da je ena oseba po cepljenju umrla. Magajnejeva je dejala, da podatke o stranskih učinkih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), pri čemer pa se "kakršenkoli dogodek, ki je pridružen cepljenju, analizira in ugotavlja, ali je bil dejansko povezan s cepljenjem".

Vsaka oseba bo dobila po dva odmerka cepiva, in sicer bo drugi odmerek tri teden po prvem. Po podatkih proizvajalca cepiva in strokovnih podatkih je po 14 dneh od prejema prvega odmerka cepiva zagotovljena vsaj 50-odstotna zaščita. 

60 odstotkov do sredine poletja

Vsak teden bo v Slovenijo prispelo 16.575 doz cepiva. | Foto: Reuters Vsak teden bo v Slovenijo prispelo 16.575 doz cepiva. Foto: Reuters 1,2 milijona oseb oziroma 60 odstotkov prebivalstva naj bi precepili do sredine poletja. Če bi dosegli to številko, bi lahko takrat življenje spet postalo varno. Kot je ob začetku cepljenja napovedal direktor NIJZ Milan Krek, bi 1,2 milijona cepljenih prebivalcev dosegli konec julija ali v začetku avgusta.

Za zdaj je predvideno, da bo Slovenija vsak teden dobila 16.575 doz cepiva, število pa se bo lahko dvignilo, če bo EMA odobrila še cepivo kakšnega drugega proizvajalca. Kot je pred dnevi dejal vladni govorec Jelko Kacin, bodo v Sloveniji vsak mesec cepili nekaj več kot 60 tisoč ljudi, kasneje, ob registraciji cepiv drugih proizvajalcev, pa bi se lahko številka zvišala na 100 tisoč na mesec.

cepivo oxford
Novice Johnson napovedal ustavitev javnega življenja v Angliji

Cepljenje brezplačno

Do cepljenja so po nacionalni strategiji upravičeni vsi prebivalci Slovenije, s stalnim ali začasnim prebivališčem, cepljenje pa bo brezplačno. Po oceni bo cepljenje stalo več kot 50 milijonov evrov, skupen strošek pa je v strategiji opredeljen za več let.

"Ni čas za teorije zarote in lažne preplahe. Ni razloga, da se ne bi cepili. Da bomo imeli kolektivno imunost, je treba cepiti najmanj 60 odstotkov populacije. Kdaj jo bomo dosegli, je odvisno tudi od distribucije cepiva," je povedal Fafangel in dodal, da je imunost po cepljenju večja kot po preboleni bolezni, ni pa še jasno, kako dolga je. "Nekatere raziskave kažejo, da je najmanj osem mesecev."

Matičič: Cepivo je varno

Infektologinja Mojca Matičič je o cepivu dejala, da je ideja o genskem cepivu sen vsakega strokovnjaka na tem področju. Težava pri razvoju genskih cepiv je bil sicer velikanski vložek, ki ga je treba vložiti v razvoj, česar si biotehnološka podjetja niso mogla privoščiti, toda v času pandemije so države prepoznale globalen pomen razvoja cepiva, stopile skupaj in prevzele finančno tveganje, s čimer so razvoj omogočile.

Infektologinja Mojca Matičič je dejala, da cepivo ne sproža avtoimunskih ali navzkrižnih reakcij, povzroča pa sterilizacijsko imunost, kar pomeni, da sproži nastanek protiteles na sluznicah naših dihal in tako prepreči, da bi se novi koronavirus sploh pripel na sluznico in da bi ga gostitelj prenašal. | Foto: STA , Infektologinja Mojca Matičič je dejala, da cepivo ne sproža avtoimunskih ali navzkrižnih reakcij, povzroča pa sterilizacijsko imunost, kar pomeni, da sproži nastanek protiteles na sluznicah naših dihal in tako prepreči, da bi se novi koronavirus sploh pripel na sluznico in da bi ga gostitelj prenašal. Foto: STA ,

Poudarila je, da ni nobenega razloga, da se posameznik ne bi cepil, saj je cepivo Pfizerja, ki ga je Evropska agencija za zdravila (EMA) najprej odobrila za uporabo, učinkovito in ne povzroča kakšnih stranskih učinkov.

Kot je pojasnila, so v laboratoriju biosintetsko razvili kodo delčka virusa, ki jo bodo s cepivom vnesli v mišico. Cepivo bo potem v telesu spodbudilo nastanek beljakovine, ki bo sprožila imunski odziv telesa na novi koronavirus.