Britanski minister bo iskal zaveznike, pri vrhu seznama je Slovenija

Veleposlaniki Velike Britanije v Litvi, Latviji, Estoniji, na Slovaškem in tudi v Sloveniji naj bi dobili več pristojnosti ter politične in lobistične okrepitve. Vlada Therese May naj bi večjo moč dala tudi veleposlaništvoma na Malti, ki trenutno predseduje EU, ter Luksemburgu.

Kot je za Bloomberg povedal višji britanski uradnik, želi premierka "negovati dobre odnose s somišljeniki v evropskih državah" pred začetkom pogajanj o tako imenovanem brexitu, ki naj bi se začela najkasneje konec marca. Do takrat mora Mayeva sprožiti postopek po 50. členu Lizbonske pogodbe.

Preberite še:

Theresa May napovedala popoln izstop iz EU #video

Verica Trstenjak: Evropo bolj kot brexit ogrožajo migracije

Poskus razdvojevanja celinske Evrope

"Nekatera veleposlaništva po Evropi niso v stiku s tem, akj se dogaja po Evropi. Želimo jih okrepiti," je pred dnevi poslancem dejal britanski zunanji minister Boris Johnson. Foto: Reuters Britanci naj bi poskušali razdvojiti članice EU na perečih temah, kot sta proračun in varnost, je za portal še povedal uradnik, ki ni želel biti imenovan.

Mayeva naj bi že napovedala, da želi Velika Britanija še naprej vplačevati v skupno evropsko malho za nekatere dejavnosti, predvsem vojaške in obveščevalne aktivnosti. Naklonjenost manjših članic naj bi poskušala pridobiti s tem, da bi ta denar še naprej prejemale manjše države. Te so danes neto prejemnice iz evropskega proračuna in tudi največ izgubijo z odhodom Velike Britanije iz EU. Britanci so namreč leta 2015 v proračun prispevali 13 milijard funtov ali dobrih 15 milijard evrov. 

Čeprav države EU nimajo veta pri glasovanju v pogajanjih, lahko male države - tako Bloomberg - pripomorejo, da posamezne rešitve obrnejo v korist britanske strani.

"Hočemo močno Slovenijo znotraj EU"

Na zunanjem ministrstvu pravijo, da ni razloga, da bi Britanci poskušali posebej vplivati na Slovenijo. "Slovenska diplomatska mreža ni zaznala poskusov vplivanja britanskega politike oziroma lobistov. Njihova diplomatska mreža po ustaljenih kanalih in v skladu z ustaljeno prakso ter diplomatskim delom predstavlja britanska stališča, vključno s tistimi glede izhoda iz Evropske unije," pravijo.

Dodajajo, da državi vzdržujeta reden politični dialog, ki ga je Velika Britanija v zadnjem času okrepila z vsemi članicami EU. "Pred referendumom o izstopu je predstavljala svojo vizijo ključnih reform unije, ki bi ustrezale EU, zlasti pa Združenemu kraljestvu. Po izglasovanem brexitu britanska vlada predstavlja svoje osnovne poglede na bodoče odnose Združenega kraljestva z Evropsko unijo in njenimi državami članicami, pri čemer posebej poudarja, da si še naprej želi tesnega sodelovanja ter da ne zapušča Evrope, ampak le EU," so nam še povedali na ministrstvu. 

Omenimo, da je bil britanski zunanji minister Boris Johnson sredi januarja v Sloveniji. Slovenija in Velika Britanija imata dobre odnose, ki jih želita krepiti tudi po brexitu, sta tedaj poudarila s slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem. "Hočemo močno Veliko Britanijo, močno EU in močno Slovenijo znotraj EU,“ je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Johnson, sicer eden glavnih zagovornikov brexita.

Šuklje: Krepitev britanske diplomacije je pričakovana

Foto: Matej Leskovšek Nekdanji minister in veleposlanik Borut Šuklje (na sliki desno) meni, da je ta poteza Velike Britanije pričakovana, saj bodo poskušali vplivati na posamezne države, da bi si okrepili pogajalsko moč pri odločanju v posameznih poglavjih.

"Iskali bodo zaveznike pri nerešenih vprašanjih glede načina izstopa, dostopa do skupnega trga, urejanja carinskih razmerij in drugih tem," pojasnjuje Šuklje, ki sicer velja tudi za lobista. Sam to zanika - pravi, da je mednarodni svetovalec in da deluje predvsem na področju Hrvaške, Srbije, Črne Gore ter držav vzhodne Evrope.

Krepitev veleposlaništev v manjših državah je po njegovem smiselna tudi zaradi razmerij po samem izstopu. "Britansko veleposlaništvo v Sloveniji je trenutno eno manjših. Menim, da imajo načrte postaviti veleposlaništva v teh državah na običajen delovni nivo veleposlaništva na trgu, ki bo po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije (EU) zanje zunanji trg," meni.

Pa pričakuje, da bo slovenska politika resneje stopila na britansko stran? Ne, odgovarja sogovornik. "Slovenija mora imeti v vsem zunanjepolitičnem delovanju en in samo en cilj: da ostane znotraj skupine najbolj povezanih evropskih držav. In menim, da ga trenutno tudi zasleduje."