Verica Trstenjak: Evropo bolj kot brexit ogrožajo migracije

V Veliki Britaniji se zapleta, saj sodišče še išče razlago glede postopka izstopa iz Evropske unije, pred dnevi pa je protestno odstopil njihov veleposlanik pri EU, ker naj britanska vlada ne bi vedela, česa se loteva. Profesorica evropskega prava na dunajski univerzi Verica Trstenjak trdi, da bo brexit veliko večja težava za Britance kot za Evropsko unijo, to pa migracije ogrožajo veliko bolj kot brexit.

Verica Trstenjak še dopušča nekaj možnosti, da Britanci ne bodo zapustili Evropske unije.

Verica Trstenjak še dopušča nekaj možnosti, da Britanci ne bodo zapustili Evropske unije. Foto: Ana Kovač

Po tem, ko so se Britanci junija lani odločili, da zapustijo Evropsko unijo, ta še vedno čaka na njihovo obvestilo oziroma zahtevo za izstop. Predsednica britanske vlade Theresa May je ta korak napovedala najpozneje do konca marca, se pa zapleta, saj na podlagi britanskega pravnega reda ni jasno, ali mora o obvestilu glede izstopa odločati tudi britanski parlament.

Otok je v prejšnjih dneh razburkal tudi odstop veleposlanika pri EU Ivana Rogersa, ki je bil ob tem zelo kritičen do ravnanja britanske vlade v zvezi z brexitom: "V vladi manjka resnih, večstranskih pogajalskih izkušenj."

Postopek izstopa iz EU
Država članica mora o odločitvi, da želi izstopiti iz EU, obvestiti Evropski svet, torej inštitucijo, ki jo sestavljajo predsedniki vlad oziroma držav. Tega Združeno kraljestvo še ni storilo, zato roki še ne tečejo.

Po obvestilu se med državo članico in EU začnejo pogajanja o načinu izstopa in o načinu sodelovanja z EU po izstopu. Pogajanja se morajo končati v dveh letih, izjemoma se lahko podaljšajo, a le s soglasjem vseh držav članic. Če se stranke v tem času ne dogovorijo, je izstop avtomatičen, evropske pogodbe za zadevno državo prenehajo veljati.

Za sprejem sporazuma o izstopu je potrebna kvalificirana večina v Svetu, odločitev pa mora odobriti tudi Evropski parlament.

Za razlago pravil EU o postopku izstopa je pristojno Sodišče EU, ki bo po potrebi odločalo tudi o tem, ali je sporazum o izstopu v skladu z evropskim pravom.

Če bo želela država ponovno vstopiti, se bodo pristopna pogajanja začela od začetka.

Posebneži

Združeno kraljestvo je v EU vstopilo leta 1973. Za Britance veljajo tri svoboščine – prosti pretok storitev, blaga in kapitala. Prosto gibanje oseb zanje ne velja, saj niso del Schengna, ohranili so tudi lastno valuto. Evropska unija je Britancem že kmalu po referendumu dala vedeti, da po izstopu med temi svoboščinami ne bodo morali prosto izbirati, ampak bo vsaka posamezna svoboščina predmet pogajanj.

Predsednica vlade Theresa May se zdaj pred javnostjo zazagovarja, da si ne prizadeva za t. i. trdi brexit. Predsednica vlade Theresa May se zdaj pred javnostjo zazagovarja, da si ne prizadeva za t. i. trdi brexit. Foto: Reuters

Več scenarijev izstopa in prihodnjih odnosov z EU

Združeno kraljestvo ima za izstop oziroma za ureditev prihodnjih odnosov z EU več možnosti. Profesorici evropskega prava na dunajski univerzi Verici Trstenjak se najrealnejša zdita švicarski in norveški model. "Poti sta različni, saj ima Švica 120 sporazumov, Norveška pa le enega krovnega, v obeh primerih pa je povezanost z EU zelo močna," je na predavanju, ki sta ga organizirala Slovensko društvo za evropsko pravo in Evropska pravna fakulteta, dejala Trstenjakova.

Britanci bi z EU lahko podpisali tudi le običajen trgovinski sporazum, kot ga ima EU na primer s Kanado.

Bolj kot Evropska unija bodo trpeli Britanci

Trstenjakova opozarja, da je Združeno kraljestvo zdaj del zakonodajnega procesa, po izstopu pa te možnosti ne bo več imelo. Britanci bodo le še "uporabniki" zakonodaje, ki jo bo sprejemala EU, in bo, v skladu z sporazumom, veljala tudi za Združeno kraljestvo. Trstenjakova opozarja, da je Združeno kraljestvo zdaj del zakonodajnega procesa, po izstopu pa te možnosti ne bo več imelo. Britanci bodo le še "uporabniki" zakonodaje, ki jo bo sprejemala EU, in bo, v skladu z sporazumom, veljala tudi za Združeno kraljestvo. Foto: Klemen Korenjak Ob tem je Trstenjakova opozorila, da je 40 odstotkov finančnih storitev v Veliki Britaniji opravljenih z EU, v čemer se kaže velika odvisnost te države od Unije.

Zaradi negotovosti in predvidoma slabših možnosti za poslovanje z državami v EU banke in podjetja selijo svoje sedeže z Otoka. Nemški mediji že poročajo o povečanem številu prošenj britanskih podjetij, ki se želijo izseliti iz Londona v večja nemška mesta, zlasti Frankfurt. Nemška vlada pravi, da so za take selitve zelo odprti, novi London pa si želita postati tudi Pariz in Dunaj.

Migracije so večja grožnja Evropski uniji kot brexit

"Združeno kraljestvo se mora odločiti, kaj želi in kdaj želi," pravi Trstenjakova. "Čeprav Združeno kraljestvo izstopi, bo EU obstajala še naprej. Mislim, da je za EU migracijski problem večja grožnja kot brexit. Se pa EU mora reformirati, tudi zato, ker se nekatere države članice počutijo utesnjene."

Opozorila je, da se morajo države članice zavedati, da od EU ne morejo zahtevati rešitev tam, kjer ta nima pristojnosti. Prepričana je, da se morajo države članice odločiti, ali bo EU le gospodarska unija ali pa se bomo še bolj povezali. V tem primeru pa se bo treba odreči delu svoje pristojnosti, da bo EU lahko močnejša.

"Težav ne more rešiti Evropska unija, ampak Evropska unija skupaj z državami članicami," trdi Trstenjakova, ki še vedno dopušča "majhen odstotek možnosti", da Britanci sploh ne bodo izstopili iz EU.

Sorodne vsebine

Komentarji

3
  • ifigenija / 10.01.2017. ob 14:30

    ko bi imeli v SLO takšne kot je ona! In ne, da nam vladajo sami plašurji.

  • stanly / 10.01.2017. ob 13:36

    Trstenjakova, Jaklič in še nekaj mednarodno uspešnih in priznanih pravnikov bi morala naša država lepo prositi, da bi pomagali v red spraviti razssulo v našem domačem sodstvu, kjer see dogajajo nedovoljeni zdrsi, zavlačevanje in šee marsikaj...

  • Pagat / 10.01.2017. ob 14:15

    Verica bog te mazno,koklja glupa.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano