Petek,
6. 6. 2025,
12.23

Osveženo pred

1 dan, 12 ur

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,34

Natisni članek

Natisni članek

učbeniki Mateja Urbančič Jelovšek Goran Forbici Inštitut 8. marec Nika Kovač

Petek, 6. 6. 2025, 12.23

1 dan, 12 ur

Brezplačna osnovna šola kot temelj socialne države

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,34
šolstvo, pouk, učenci, šola | "Revni otroci od podatkov o nizki stopnji revščine nimajo veliko. Vsako leto številne družine potrebujejo pomoč že za nakup osnovnih šolskih potrebščin. Brezplačna osnovna šola je zato ključen element socialne države, ki mora delovati za vse," je opozoril Goran Forbici. | Foto Getty Images

"Revni otroci od podatkov o nizki stopnji revščine nimajo veliko. Vsako leto številne družine potrebujejo pomoč že za nakup osnovnih šolskih potrebščin. Brezplačna osnovna šola je zato ključen element socialne države, ki mora delovati za vse," je opozoril Goran Forbici.

Foto: Getty Images

Pobudo za brezplačna učna gradiva, ekskurzije in tabore je danes na novinarski konferenci predstavil Inštitut 8. marec skupaj s predstavniki stroke, ravnateljev in civilne družbe. Po besedah Nike Kovač pobuda stremi k temu, da bo javna šola zares dostopna vsem otrokom, ne glede na socialni položaj njihovih družin. Govorci so ob tem znova opozorili, da prikriti stroški v osnovnih šolah številnim otrokom še vedno onemogočajo enake možnosti pri izobraževanju.

Po podatkih, ki jih je nedavno objavil britanski časnik The Guardian, Slovenija sicer spada med države z najnižjo stopnjo otroške revščine v Evropi, a po besedah govorcev prikriti stroški šolanja za številne družine ostajajo velik izziv. Po podatkih Eurostata 10,3 odstotka otrokom v Sloveniji kljub temu grozi materialna prikrajšanost, kar je sicer skoraj polovica evropskega povprečja (24,4 odstotka). "Veliko družin ima poleti tako visoke stroške, da kljub temu, da starši delajo, prihajajo po humanitarno pomoč," je dejala Kovačeva in dodala, da v Sloveniji še vedno 41.000 otrok živi pod pragom tveganja revščine: "Še vedno možnosti vseh niso enake, zato naše delo še ni končano." 

"V 20 letih še nismo imeli politike, ki bi imela modrost in pogum, da bi poskrbela, da bodo vsi šoloobvezni otroci dobili brezplačna učna gradiva. Upam, da se bo to zgodilo zdaj," je opozoril profesor Damijan Štefanc iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

knjige branje | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Šola mora biti dostopna vsem, ne odvisna od dobrodelnosti

"Revni otroci od podatkov o nizki stopnji revščine nimajo veliko. Vsako leto številne družine potrebujejo pomoč že za nakup osnovnih šolskih potrebščin. Brezplačna osnovna šola je zato ključen element socialne države, ki mora delovati za vse," je opozoril Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) ter dodal: "Sam sodelujem z dobrodelnimi organizacijami, ki staršem pomagajo priskrbeti šolske potrebščine, a to je nekaj, kar bi moral omogočiti javni sistem. Šola je tista, ki posameznika vpelje v skupnost. Nekaj tako elementarnega pa ne more biti plačljivo," je še povedal.

Ustanovna seja strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora pri predsedniku vlade. Sovražni govor. Nika Kovač, Robert Golob.
Novice Inštitut 8. marec predstavil aktivnosti za javno in brezplačno šolstvo

Učbeniki v trajno last?

Predstavniki stroke in ravnateljev so pri tem podprli pobudo, da bi bilo treba učbenike in učne pripomočke učencem zagotoviti v trajno last, ne le kot izposojo iz učbeniškega sklada. "Knjiga je nekaj, kar otroku služi dlje časa, omogoča mu načrtovanje in izdelovanje zapiskov, gradivo mu ostane. Trenutno so otroci preveč digitalno zmedeni, uporaba knjige pa je pomemben del vzgoje," je povedala Mateja Urbančič, ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik in predstavnica Združenja ravnateljev Slovenije. Po njenih izsledkih se druge evropske države, med njimi tudi skandinavske, vse bolj usmerjajo k modelu brezplačne šole: "Bila sem na Norveškem, tam imajo brezplačno šolstvo. Žal pri nas ni tako. Zato se zavzemamo za brezplačna gradiva, ekskurzije in tabore. Učbenik v trajni lasti pomeni možnost podčrtovanja, izdelave zapiskov, kar je pomemben korektiv digitalizaciji, ki ji je mladina danes izpostavljena," je povedala.

"Bila sem na Norveškem, tam imajo brezplačno šolstvo. Žal pri nas ni tako. Zato se zavzemamo za brezplačna gradiva, ekskurzije in tabore. Učbenik v trajni lasti pomeni možnost podčrtovanja, izdelave zapiskov, kar je pomemben korektiv digitalizaciji, ki ji je mladina danes izpostavljena," je dejala Mateja Urbanič. | Foto: Mateja Trunk Hrvatin "Bila sem na Norveškem, tam imajo brezplačno šolstvo. Žal pri nas ni tako. Zato se zavzemamo za brezplačna gradiva, ekskurzije in tabore. Učbenik v trajni lasti pomeni možnost podčrtovanja, izdelave zapiskov, kar je pomemben korektiv digitalizaciji, ki ji je mladina danes izpostavljena," je dejala Mateja Urbanič. Foto: Mateja Trunk Hrvatin

Zakaj javno financirati učna gradiva

Damijan Štefnc je navedel tri temeljne razloge za uveljavitev javno financiranih učnih kompletov: pravno-formalni, socialni in didaktični. "V ustavi jasno piše, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in financirano iz javnih sredstev. To bi moralo vključevati tudi pogoje za kakovostno učenje. Učna gradiva so konstitutiven del vsakega izobraževalnega procesa, ne moremo si zamisliti osnovnošolske izobrazbe brez njih," je dejal. "Zato je pomembno, da učenci učna gradiva prejmejo v trajno last, saj le tako lahko gradiva tudi aktivno uporabljajo.  Hkrati pa je pomembno, da imajo učitelji avtonomijo pri izbiri teh gradiv, ob tem pa tudi odgovornost, da se izbrana gradiva pri pouku dejansko uporabljajo," ocenjuje Štefanc. 

branje knjige knjigarna | Foto: Thinkstock Foto: Thinkstock

Ob tem je opozoril tudi na problematiko bralne kulture: "Raziskave kažejo, da imamo resno težavo na področju branja. Branje zgolj digitalnih besedil ne razvija enake pismenosti kot branje kakovostnih tiskanih gradiv. To vpliva na kakovost izobrazbe in posledično na možnosti otrok za vključevanje v družbo."

Učbenik
Novice Potrebščine za prvošolca v povprečju 60 evrov, za devetošolca 160 evrov

Socialno-ekonomski položaj močno vpliva na učni uspeh

Raziskava Pravične možnosti izobraževanja v Sloveniji (RIC, 2020) potrjuje, da je socialno-ekonomski status ključen dejavnik pri učnem uspehu. Učenec iz najvišjega socialno-ekonomskega razreda ima kar 76-odstotno verjetnost, da se bo vpisal na in uspešno končal splošno gimnazijo, medtem ko je ta verjetnost za učence iz najnižjega razreda le osemodstotna.

Nika Kovač: Kar nas povezuje, je vera v javno šolstvo

"Za našim predlogom stoji več kot 50 podpisnikov pisma o nujnosti uvedbe brezplačnih učnih pripomočkov in brezplačne osnovne šole. Veseli smo, da smo te predloge že predstavili na posvetu pri predsedniku vlade, ki jim je bil pripravljen prisluhniti. Upamo, da bodo sledile tudi konkretne spremembe," je ob zaključku povedala še Kovačeva.

Srečanje Roberta Goloba z nevladnimi organizacijami
Novice Golob: Ko poskrbimo za vse, družba kot celota deluje bolje