Petek, 6. 6. 2025, 12.23
1 dan, 12 ur
Brezplačna osnovna šola kot temelj socialne države

"Revni otroci od podatkov o nizki stopnji revščine nimajo veliko. Vsako leto številne družine potrebujejo pomoč že za nakup osnovnih šolskih potrebščin. Brezplačna osnovna šola je zato ključen element socialne države, ki mora delovati za vse," je opozoril Goran Forbici.
Pobudo za brezplačna učna gradiva, ekskurzije in tabore je danes na novinarski konferenci predstavil Inštitut 8. marec skupaj s predstavniki stroke, ravnateljev in civilne družbe. Po besedah Nike Kovač pobuda stremi k temu, da bo javna šola zares dostopna vsem otrokom, ne glede na socialni položaj njihovih družin. Govorci so ob tem znova opozorili, da prikriti stroški v osnovnih šolah številnim otrokom še vedno onemogočajo enake možnosti pri izobraževanju.
Po podatkih, ki jih je nedavno objavil britanski časnik The Guardian, Slovenija sicer spada med države z najnižjo stopnjo otroške revščine v Evropi, a po besedah govorcev prikriti stroški šolanja za številne družine ostajajo velik izziv. Po podatkih Eurostata 10,3 odstotka otrokom v Sloveniji kljub temu grozi materialna prikrajšanost, kar je sicer skoraj polovica evropskega povprečja (24,4 odstotka). "Veliko družin ima poleti tako visoke stroške, da kljub temu, da starši delajo, prihajajo po humanitarno pomoč," je dejala Kovačeva in dodala, da v Sloveniji še vedno 41.000 otrok živi pod pragom tveganja revščine: "Še vedno možnosti vseh niso enake, zato naše delo še ni končano."
"V 20 letih še nismo imeli politike, ki bi imela modrost in pogum, da bi poskrbela, da bodo vsi šoloobvezni otroci dobili brezplačna učna gradiva. Upam, da se bo to zgodilo zdaj," je opozoril profesor Damijan Štefanc iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Šola mora biti dostopna vsem, ne odvisna od dobrodelnosti
"Revni otroci od podatkov o nizki stopnji revščine nimajo veliko. Vsako leto številne družine potrebujejo pomoč že za nakup osnovnih šolskih potrebščin. Brezplačna osnovna šola je zato ključen element socialne države, ki mora delovati za vse," je opozoril Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) ter dodal: "Sam sodelujem z dobrodelnimi organizacijami, ki staršem pomagajo priskrbeti šolske potrebščine, a to je nekaj, kar bi moral omogočiti javni sistem. Šola je tista, ki posameznika vpelje v skupnost. Nekaj tako elementarnega pa ne more biti plačljivo," je še povedal.
Učbeniki v trajno last?
Predstavniki stroke in ravnateljev so pri tem podprli pobudo, da bi bilo treba učbenike in učne pripomočke učencem zagotoviti v trajno last, ne le kot izposojo iz učbeniškega sklada. "Knjiga je nekaj, kar otroku služi dlje časa, omogoča mu načrtovanje in izdelovanje zapiskov, gradivo mu ostane. Trenutno so otroci preveč digitalno zmedeni, uporaba knjige pa je pomemben del vzgoje," je povedala Mateja Urbančič, ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik in predstavnica Združenja ravnateljev Slovenije. Po njenih izsledkih se druge evropske države, med njimi tudi skandinavske, vse bolj usmerjajo k modelu brezplačne šole: "Bila sem na Norveškem, tam imajo brezplačno šolstvo. Žal pri nas ni tako. Zato se zavzemamo za brezplačna gradiva, ekskurzije in tabore. Učbenik v trajni lasti pomeni možnost podčrtovanja, izdelave zapiskov, kar je pomemben korektiv digitalizaciji, ki ji je mladina danes izpostavljena," je povedala.
"Bila sem na Norveškem, tam imajo brezplačno šolstvo. Žal pri nas ni tako. Zato se zavzemamo za brezplačna gradiva, ekskurzije in tabore. Učbenik v trajni lasti pomeni možnost podčrtovanja, izdelave zapiskov, kar je pomemben korektiv digitalizaciji, ki ji je mladina danes izpostavljena," je dejala Mateja Urbanič.
Zakaj javno financirati učna gradiva
Damijan Štefnc je navedel tri temeljne razloge za uveljavitev javno financiranih učnih kompletov: pravno-formalni, socialni in didaktični. "V ustavi jasno piše, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in financirano iz javnih sredstev. To bi moralo vključevati tudi pogoje za kakovostno učenje. Učna gradiva so konstitutiven del vsakega izobraževalnega procesa, ne moremo si zamisliti osnovnošolske izobrazbe brez njih," je dejal. "Zato je pomembno, da učenci učna gradiva prejmejo v trajno last, saj le tako lahko gradiva tudi aktivno uporabljajo. Hkrati pa je pomembno, da imajo učitelji avtonomijo pri izbiri teh gradiv, ob tem pa tudi odgovornost, da se izbrana gradiva pri pouku dejansko uporabljajo," ocenjuje Štefanc.
Ob tem je opozoril tudi na problematiko bralne kulture: "Raziskave kažejo, da imamo resno težavo na področju branja. Branje zgolj digitalnih besedil ne razvija enake pismenosti kot branje kakovostnih tiskanih gradiv. To vpliva na kakovost izobrazbe in posledično na možnosti otrok za vključevanje v družbo."
Socialno-ekonomski položaj močno vpliva na učni uspeh
Raziskava Pravične možnosti izobraževanja v Sloveniji (RIC, 2020) potrjuje, da je socialno-ekonomski status ključen dejavnik pri učnem uspehu. Učenec iz najvišjega socialno-ekonomskega razreda ima kar 76-odstotno verjetnost, da se bo vpisal na in uspešno končal splošno gimnazijo, medtem ko je ta verjetnost za učence iz najnižjega razreda le osemodstotna.
Nika Kovač: Kar nas povezuje, je vera v javno šolstvo
"Za našim predlogom stoji več kot 50 podpisnikov pisma o nujnosti uvedbe brezplačnih učnih pripomočkov in brezplačne osnovne šole. Veseli smo, da smo te predloge že predstavili na posvetu pri predsedniku vlade, ki jim je bil pripravljen prisluhniti. Upamo, da bodo sledile tudi konkretne spremembe," je ob zaključku povedala še Kovačeva.