"Boj proti nestrpnosti se bije z majhnimi koraki"

Kot je še pojasnil, diskriminacija posameznika prizadene na sistemski in osebni ravni, bolj pa boli prav slednja.

Faila Pašić Bišić je zbranim predstavila življenje muslimanke v Sloveniji Zajtrka proti nestrpnosti v kavarni mladinskega hotela Cukrarna so se poleg Blažiča udeležili še predsednica Društva Up Faila Pašić Bišić, članica izvršnega odbora Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Silva Stanković in član odbora Evropske mreže za boj proti rasizmu Eyavhew Tefera, manjkal je le napovedani romski aktivist Haris Tahirović.

Faila Pašić Bišić je zbranim predstavila življenje muslimanke v Sloveniji in predvsem problematiko naglavne rute, zaradi katere je bila ob zaključku svoje izobrazbe deležna kategorije "težko zaposljive osebe". Od takrat se je v družbi marsikaj izboljšalo, a s stanjem še vedno ni zadovoljna, vsaj dokler muslimanka zaradi kosa tkanine na glavi ne bo mogla biti voditeljica televizijskih poročil, učiteljica ali medicinska sestra, je povedala.

"Te stvari te ubijajo, na osebni ravni to najbolj boli" Blažič je nato spregovoril o občutku diskriminacije na osebni in sistemski ravni. V luči referenduma o družinskem zakoniku ga skrbi formalno urejanje zadev, kot so status vzdrževanega člana, zavarovanja, pokojnina, konec koncev tudi, "kje bo lahko stal v vrsti za pogrebno krsto". Še bolj ga boli nestrpnost na osebni ravni, ko partnerja v javnosti ne upa hitro poljubiti ob slovesu. "Te stvari te ubijajo, na osebni ravni to najbolj boli," je zaupal zbranim v kavarni.

Čeprav sama ni med izbrisanimi, je bil pa med njimi njen soprog, je tudi Silva Stanković občutila nestrpnost Slovencev, zlasti ko je na upravni enoti morala urejati osebne dokumente. "Še danes mi je slabo, če moram na upravno enoto," je dodala. Med izbrisanimi je po njenih podatkih skoraj 11.000 žensk in 5600 otrok, kar zanika obtožbe, da gre za nekakšne vojaške izdajalce ob osamosvojitvi.

Tefera opozoril na evropocentričnost naših učbenikov Nekaj napadov, tudi fizičnih, je v času svojega 20-letnega bivanja v Sloveniji doživel tudi Tefera. Pri tem je izpostavil težavo, da policisti pogosto tak napad še vedno omilijo kot ulični napad - prekršek in ne kot rasistični napad, ki je kaznivo dejanje. Poleg te težave je Tefera opozoril tudi na evropocentričnost naših učbenikov.

Ostali sogovorniki so se strinjali, da bi se morali o težavah pogovarjati, ne pa bežati od njih. Kot je pojasnila Pašić Bišićeva, so generacije Slovencev prve vtise o muslimanih dobile prek slike v poglavju učbenika zgodovine o turških vpadih, na kateri je bil dojenček, nataknjen na kol. Kot je pojasnil Tefera, se na posodobitvi učnega gradiva že dela, da se nestrpnost ne bi formalizirala skozi izobraževanje.

Evropski teden boja proti rasizmu Zajtrk so ob praznovanju evropskega tedna boja proti rasizmu in pred 21. marcem, dnevom boja proti rasizmu, organizirali pri Klubu študentov Kranj. Vsako leto 21. marca se svet namreč zavzema za odpravo vseh oblik diskriminacij v spomin poboja 69 demonstratorjev, ki so na ta dan leta 1960 v Sharpevillu v Južnoafriški republiki protestirali proti apartheidu.