Torek, 24. 9. 2019, 18.06
5 let, 2 meseca
Bodo turisti v Slovenijo prihajali prek Zagreba in Trsta? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,47
20
Na eni strani slovenski turizem v zadnjih letih beleži rast, na drugi strani pa je Adria, ki na brniškem letališču prepelje okrog polovico potnikov, pred propadom. "Adria je zasebni gospodarski subjekt, ki sicer ima velik pomen za Slovenijo, a ne gre za življenjsko pomembno storitev," meni Emil Juvan s Fakultete za turistične vede.
Težave Adrie so se v zadnjem tednu vsakodnevno povečevale in dosegle vrhunec, ko so v ponedeljek sporočili, da bodo prihodnja dva dneva njihova letala ostala na tleh (z izjemo poleta v Frankfurt). S to odločitvijo so pokvarili načrte marsikateremu domačemu ali tujemu turistu, ki je v prihodnjih dneh načrtoval svoj dopust ali pa je zaradi tega ostal v tujini in se ni mogel vrniti domov.
Kompas in Palma iščeta zamenjavo za Adrio
Pri največji turistični agenciji Kompas za zdaj odpovedi aranžmajev zaradi težav Adrie še ne zaznavajo. Nekaj čarterskih letov so morali prestaviti, ostale odpovedi rednih linij pa urejajo skupaj z Adrio.
Zapletov za zdaj niso opazili niti pri turistični agenciji Palma, kjer sicer skoraj pri polovico aranžmajev, ki jih prodajo, opravijo let z Adrio. Danes so se ukvarjali predvsem z iskanjem nadomestnih prevozov.
"Potnikom zagotavljamo, da tako njihovi odhodi kot povratki na Palminih paketnih potovanjih niso vprašljivi," poudarjajo pri Palmi in dodajajo, da so v stiku s svojimi strankami.
Juvan: Težave Adrie niso od včeraj
Adria je bila do leta 2016 v državni lasti, nato pa jo je kupil nemški sklad K4 Invest.
Adria je pomemben igralec na brniškem letališču, ki ga upravlja nemški Fraport. Njihovi leti so predstavljali polovico potnikov, ki so potovali z Brnika ali na Brnik. Propad Adrie bi po mnenju Emila Juvana s Fakultete za turistične študije kratkotrajno pomenil katastrofo, vendar …
"Toda to so razmere, ki se na trgu dogajajo, in glede na to, da težave Adrie niso "od včeraj", bi pričakoval, da imajo ključni deležniki, ki so primarno odvisni od Adrie Airways, tudi že krizne načrte," dodaja Juvan.
Več kot ima mesto letalskih povezav, bolj je privlačno
Po njegovi oceni bi izguba Adrie vplivala na dostopnost Slovenije, prepletenost letalskega prometa za določeno destinacijo pa je pomemben privlačni atribut.
"Pretres bo po moji oceni kratko do srednjeročen, slednje predvsem če bodo slovensko turistično gospodarstvo, destinacije in pristojni javni sektor na turističnih trgih skomunicirali privlačne alternativne oblike avio-prometne omreženosti. Tukaj imam predvsem v mislih Sloveniji bližnja tuja letališča, kot so Zagreb, Trst, Salzburg, Dunaj, Graz, ipd," o posledicah morebitnega dokončnega konca Adrie odgovarja Juvan.
Potnik potrebuje informacijo, kako najhitreje priti v Slovenijo
Na drugi strani pričakuje, da bo upravljavec letališča v primeru propada Adrie in s tem izgube pomembnega deleža potnikov iskal nove prevoznike. Načrta B, kot so ga poimenovali pri Fraportu, za zdaj ne želijo razkriti, imajo pa pripravljenega.
Na brniškem letališču je Adria predstavljala polovico prepeljalnih potnikov (na in z njega).
"Potencialni potnik potrebuje informacijo o tem, kako čimprej in na njemu najbolj ustrezen način pripotovati v Slovenijo in kakšne so infrastrukturne možnosti, da to stori. Torej moramo proaktivno (že danes) nastopiti na mednarodnih trgih in potnikom svetovati raznovrstne oblike prometne dostopnosti Slovenije, hkrati pa iskati avio-prevoznike, ki so pripravljeni Ljubljano vključiti v svojo mrežo avio-povezav," meni Juvan.
"Smo majhna država z zelo omejenim trgom letalskih potnikov"
Adria leti v več evropskih mest. Trenutno jih je na spisku 16. "Smo majhna država z zelo omejenim trgom letalskih potnikov. Kot se kaže, ta trg ni dovolj velik niti za Adrio. Z rastjo atraktivnosti Slovenije za mednarodni turizem je država postala privlačna tudi za druge letalske prevoznike, ki odpirajo letalske povezave do Ljubljane iz svojih domicilnih držav in tako servisirajo povečano povpraševanje po Sloveniji," pravi Juvan.
Potovanje z letalom je zaradi hitrosti med najbolj priljubljenimi, Juvan pa delno rešitev vidi tudi v drugačni obliki transporta, ki je sicer v Sloveniji trenutno nekonkurenčen – to je vlak.
"V luči teženj Slovenije po nizkoogljičnem in zelenem turizmu pa bi provokativno razmišljal tudi v smeri, da je to morda čas, da razvijemo alternativne oblike bolj ekološke prometne dostopnosti države (seveda za bližnje trge)," je Juvanova ideja. Ob tem bi po njegovem morali vožnjo z vlakom prodajati kot doživetje in opazovanje narave, kulture in kulinarike med potjo in uporabniku omogočiti bolj prijazni vkrcanje in izkrcanje.
"Seveda vlak ne more nadomestiti izpada letalskega prometa, a je lahko izjemno atraktiven pristop k usklajevanju strategije slovenskega turizma in reševanja prometne dostopnosti Slovenije," zaključuje Juvan.
20