Bodo stranke financirali bogataši, bo vse po starem?

Gre za noveli zakonov o političnih strankah ter o volilni in referendumski kampanji, ki so ju pripravili na notranjem ministrstvu Gregorja Viranta. Ključna novost je rdeča luč za financiranje strank in volilnih kampanj, za katere bi denar prispevale pravne osebe, torej tudi podjetja v državni lasti. V prvi obravnavi v državnem zboru sta zakona dobila absolutno večino, a je imela koalicijska DeSUS kar nekaj pomislekov, češ da so nekatere rešitve preveč stroge.

Koalicija DeSUS in SDS? A težko je verjeti, da bi se na seji odbora DZ notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo stranka Karla Erjavca priključila stališčem opozicijske SDS, ki je za drugo obravnavo pripravila dopolnila, po katerih bi bilo "vse po starem". V največji opozicijski stranki so namreč prepričani, da so določila o tem, da podjetja ne smejo financirati strank, pretirana. Opozorila Skupine držav proti korupciji (Greco) se ne nanašajo na prepovedi, ampak na večjo preglednost donacij, trdijo v stranki Janeza Janše.

Ker podjetja ne financirajo, je ogrožena svoboda združevanja "Menimo, da je prepoved financiranja političnih strank s strani pravnih oseb in zasebnikov nesorazmerna z vidika zasledovanega cilja, javnosti, preglednosti in učinkovitosti nadzora. Obenem opozarjamo, da je treba v okviru predlaganih rešitev upoštevati tudi svobodo združevanja in svobodo izražanja, ki je vgrajena v svobodo združevanja," piše v amandmaju SDS k noveli zakona o političnih strankah.

Ko SDS prepisuje V SDS so del amandmaja, ki se nanaša na višino in javnost donacij, prepisali kar iz veljavnega zakona. Tako bi lahko pravne in fizične osebe ter zasebniki še naprej financirali stranke v vrednosti desetih povprečnih mesečnih plač na leto. Javne pa bi bile le donacije, ki bi presegale trikratno bruto plačo.

Ko opozicija glasuje s koalicijo Novela sicer dovoljuje, kot že omenjeno, le prispevke fizičnih oseb, te bi lahko prispevale znesek desetih povprečnih bruto plač. Javne bi bile donacije, višje od ene povprečne bruto plače, zelo omejeni pa bi bili prispevki v gotovini. Takšni ureditvi so bili s podporo zakona v prvem branju očitno naklonjeni tudi v opozicijskih NSi in SLS, zato bi bilo veliko presenečenje, če bi bil sprejet omenjeni amandma SDS.

Bodo bogataši dajali velikodušna posojila? Je pa zanimivo dopolnilo Nove Slovenije Ljudmile Novak, po katerem bi lahko fizične osebe politične stranke financirale s posojili. Glede na vsebino amandmaja bi tako lahko strankam pomagali tudi premožni posamezniki, ki bi jim lahko na primer dali brezobrestno posojilo z dolgo odplačilno dobo.

Skritih posojil ne bo Res je sicer, da bi morale stranke v letnem poročilu, ki je javno, navesti osebne podatke posojilodajalca ter višino, obrestno mero in odplačilno dobo posojila. V NSi v obrazložitvi dopolnila navajajo, da so "zlasti člani posameznih političnih strank pogosto pripravljeni sodelovati pri zagotavljanju sredstev za delovanje strank" tudi v obliki posojila.

Gora dokumentacije odpade Prednost takšnih posojil v najmanjši opozicijski stranki vidijo v tem, da v nasprotju s pridobivanjem sredstev pri bankah in posojilnicah ne bi bilo treba zbirati "obširne listinske dokumentacije". "Politične stranke pri bankah in hranilnicah zaradi statusne oblike izjemno težko pridobijo posojilo zaradi njegovega zavarovanja. Zaradi zagotavljanja preglednosti se za posojila fizičnih oseb še posebej zahteva sklenitev pogodbe v pisni obliki," še piše v amandmaju NSi.

Ko velike koalicijske stranke udarijo po mizi Med dopolnili koalicijskih strank k noveli zakona o političnih strankah velja omeniti tistega, ki "na staro" vrača razdelitev proračunskega denarja med stranke, ki so na volitvah prejele več kot odstotek glasov. Novela trenutno predvideva, da bi 25 odstotkov denarja iz proračuna razdelili v enakih deležih med vse stranke, ki so presegle omenjeni prag glasov, 75 odstotkov pa sorazmerno glede na uspeh na volitvah.

Očitno so večje stranke v koaliciji udarile po mizi, saj omenjeno dopolnilo ohranja obstoječo ureditev. Tako bodo le deset odstotkov denarja razdelili med vse stranke v enakih deležih, 90 odstotkov sredstev pa bodo razdelili sorazmerno glede na število prejetih glasov.