Bo vlada s sindikati vendarle dorekla varčevalne ukrepe?

Čeprav je sprva kazalo, da do dogovora ne bodo prišli tako hitro, po mesecu zahtevnih pogajanj vlada pričakuje parafiranje sporazuma v ponedeljek. Te možnosti ne izključujejo niti sindikati.

O konkretnih številkah in vsebini ukrepov strani še molčita Odzivi na sindikalni strani so že od začetka nakazovali, da dogovor ne bo enostaven. Dodatno znižanje plač v javnem sektorju namreč zanje ni bilo sprejemljivo, po drugi strani pa so se zavedali stanja v državi in tega, da bodo potrebna določena odrekanja. Po dobrih dveh tednih pogajanj predvsem o reševanju stavkovnih zahtev po januarski stavki sindikatov in usklajevanju sprememb zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto, ki gredo v smeri večje fleksibilnosti pri prerazporejanju sredstev, sta se strani začeli pogovarjati o konkretnih ukrepih. Po več krogih na koncu že zelo intenzivnih pogajanj so zdaj blizu dogovora, a o konkretnih številkah in vsebini ukrepov strani še molčita in bosta podrobnosti predstavili, ko bo dogovor dokončen.

Vlada je precej popustila Vlada je z vsakim novim približevalnim predlogom nekoliko bolj popustila. Tako je umaknila sprva načrtovana znižanja dodatkov za stalnost in neugoden delovni čas ter progresivno znižanje regresa za prehrano, ki je bil med ukrepi, ki so mu sindikati najbolj nasprotovali. Vlada jim je obljubila tudi, da bo izplačala razliko do polnega lanskega regresa za letni dopust vsem javnim uslužbencem pri majski plači.

Med predlogi je bilo tudi znižanje dodatka na delovno dobo, a naj bi vlada tudi ta ukrep črtala. Omilila naj bi tudi predlog glede vplačil za dodatno pokojninsko zavarovanje, saj naj ne bi bilo izključeno, da ne bi premij le znižala, medtem ko je najprej predlagala zamrznitev. Odprt ostaja tudi dogovor o kompresiji plačne lestvice oziroma zmanjšanju razmerij med plačnimi razredi. Popuščanja je opaziti še pri drugih postavkah. Izplačilo zamrznjenih napredovanj so vladni pogajalci sprva prestavili s 1. junija letos na 1. junij 2014, zdaj predlagajo 1. maj 2014, medtem ko naj bi sindikati izplačilo želeli s 1. septembrom letos.

Znižanje nadomestila za bolniško odsotnost ostaja Zagotovo pa med predlogi ukrepov ostajajo ukinitev dodatka za akademski naziv ter znižanje nadomestila za bolniško odsotnost za prvi mesec z 90 na 80 odstotkov, o katerih so se bili tudi sindikati pripravljeni pogajati.

Izmenjavanja približevalnih in protipredlogov ene in druge strani so se začela v začetku tedna. Sindikati so prvi protipredlog predstavili v torek. Ta naj bi med drugim vseboval spremenjeno kompresijo plačne lestvice. Predlagali pa naj bi tudi ukrepe, da bi solidarnostna pomoč in jubilejne nagrade pripadle le članom sindikatov, a vlada na to menda ni pristala.

Našli so se nekje na sredini Na obeh straneh poudarjajo, da so se našli nekje na sredini. Sindikati si želijo predvsem dogovor o obsegu znižanja plačne mase, ki bi bil nižji od 158 milijonov evrov in bi vlada čim večji del potrebnega prihranka pokrila s prerazporeditvami prihrankov pri materialnih stroških ter z notranjimi rezervami, ki jih je po oceni sindikalistov veliko.

Prihranek pri plačni masi naj bi vlada po najnovejšem predlogu znižala na nekaj nad 100 milijonov evrov. A vlada mora na koncu zagotoviti, da bo plačna masa v prihodnjem letu takšna, kot je v proračunu za letos. Menijo, da bodo s pogajanji to dosegli in dodatni ukrepi ne bodo potrebni.

O dogovorjenih ukrepih še vsak sindikat posebej Čeprav sta strani prišli do resnega zbližanja stališč in je vlada dogovor želela doseči že v četrtek ali najpozneje petek, jim pogajanj na vsebinski ravni še ni uspelo zapreti. Tako bodo z iskanjem kompromisov nadaljevali v ponedeljek. Na vladni strani so prepričani, da bo dogovor na ta dan tudi parafiran in bo vlada vse skupaj obravnavala na četrtkovi seji, poslanci pa 21. maja. Sindikati sicer dopuščajo možnost parafiranja dogovora že v ponedeljek, a poudarjajo, da to ni nujno, saj da je odprtih še nekaj vsebinskih vprašanj. Poleg tega se bo o dogovorjenih ukrepih moral odločati še vsak sindikat posebej.

Odrekanj v javnem sektorju naj bi bilo do začetka leta 2015 načeloma konec Če vlada s sindikati doseže dogovor, naj bi bilo odrekanj zaposlenih v javnem sektorju do začetka leta 2015 načeloma konec. Ob tem vladna stran opozarja, da ni mogoče izključiti kakšnih izrednih okoliščin, a če bi se zgodilo kaj nepredvidenega, bi se s sindikati spet usedli za skupno pogajalsko mizo. V vsakem primeru pa se bo vlada s sindikati morala znova pogajati ob pripravi proračuna za leto 2015.