Bo Türk sporočil datum volitev brez razpustitve DZ?

Dokončna odločitev predsednika republike Danila Türka bo znana po posvetovanjih s pravnimi strokovnjaki, med katerimi ni soglasja o tem, ali lahko, ker kandidata za mandatarja v sedmih dneh po izglasovani nezaupnici ni predlagal nihče, razpusti parlament in razpiše predčasne volitve. Volitve najprej 13. novembra, najkasneje 25. decembra Če bi predsednik jutri razpisal volitve in razpustil parlament, bi bile volitve lahko najprej 13. novembra in najkasneje 27. novembra. Zakon o volitvah v državni zbor namreč določa, da se lahko volitve opravijo na nedeljo ali drug dela prost dan in da lahko predčasne volitve potekajo najprej v 40 dneh od razpisa volitev in najkasneje dva meseca po razpustu državnega zbora. Omenjeni zakon še določa, da predčasne volitve razpiše predsednik republike z aktom o razpustitvi DZ. Če pa bi Türk počakal na iztek 30-dnevnega roka po izglasovani nezaupnici vladi, o katerem govori ustava v 117. členu, pa bi bile lahko volitve najprej 4. decembra in najkasneje 25. decembra. Türku ni treba čakati na 30-dnevni rok … Iz določb v ustavi, zakonih in poslovniku državnega zbora pa ni videti, zakaj bi moral predsednik republike čakati na omenjeni 30-dnevni rok. Ustava res določa, da mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik razpusti DZ in razpiše nove volitve. … ker ni kandidata za naslednika Pahorja A ta 30-dnevni rok je prilagojen razmeram, ko bi bil predlagan kandidat za naslednika Boruta Pahorja, ki bi ga izvolil še sedanji sklic parlamenta. Največ 30 dni namreč trajajo postopki, če bi izpeljali tri kroge glasovanja o novem predsedniku vlade, kolikor jih dopušča 111. člen ustave.

Pahor se je odpovedal ponovnemu glasovanju Premier v odhodu se je pisno že odpovedal pravici do ponovnega glasovanja o zaupnici, o katerem govori ustava v 117. členu, danes pa bo potekel tudi sedemdnevni rok po izglasovani nezaupnici vladi, v katerem bi lahko predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev predložili kandidature za novega predsednika vlade.

Ključna so določila v poslovniku DZ Slednje določa poslovnik državnega zbora, ki se, tako kot spremembe ustave, sprejema z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Ugotovimo torej lahko, da bo opolnoči potekel rok, v katerem bi lahko omenjeni predlagatelji predložili kandidature. Predstavniki vseh poslanskih skupin so že povedali, da ne bodo predlagali nobenega kandidata, torej bi lahko jutri predsednik volitve že razpisal, če bi se tako odločil.

Odločitev "bo na koncu njegova, torej politična" Po posvetu predsednika Türka s pravnimi strokovnjaki je sicer njegov svetovalec za odnose z javnostmi Boštjan Lajovic povedal, da je bilo na posvetu mogoče slišati spekter mnenj, ki bodo predsedniku v pomoč pri odločitvi. "Ta pa bo na koncu njegova, torej politična," je dejal.

Po besedah Lajovica so strokovnjaki na posvetu bolj ali manj predstavili stališča, ki so jih v zadnjih dneh že povedali v javnosti. "Slišati je bilo spekter mnenj. Na podlagi teh mnenj in pa mnenj, ki jih je bilo slišati v zadnjih treh ali štirih dneh, se bo predsednik odločil, kako bo ravnal, odločitev pa bo sporočil v sredo," je povedal Lajovic.

Ribičič: Parlament lahko razpusti še pred iztekom roka Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je povedal, da je na posvetu predstavil svoje stališče, da lahko predsednik parlament razpusti takoj, ko ni več nobene možnosti, da bi bil predlagan mandatar, in sicer še pred iztekom 30 dni.

"Vsi pa smo se strinjali, da to ni predsednikova obveza, ker ga v to ne sili noben akt, in da ne bo storil nič narobe, če bo počakal 30 dni," je dejal Ribičič. Ob tem je dodal, da so pravniki na posvetu predstavili zelo različna stališča in da nobeno ni izrazito prevladalo. Sam sicer zaupa predsedniku Türku, da se bo odločil tako, kot je za državo najbolje.

Pogovora pri predsedniku republike so se poleg Ribičiča udeležili še Franci Grad, Igor Kaučič, Lojze Ude, Miro Cerar in Rajko Pirnat.