Nedelja, 10. 9. 2023, 22.21
1 leto, 2 meseca
Bi denar za nevladnike morali preusmeriti v sanacijo po poplavah?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,73
Sanacija po katastrofalnih poplavah, ki so Slovenijo prizadele v začetku avgusta, bo stala več milijard evrov.
"Takšni pozivi so absurdni. Ta denar je namenjen nekim storitvam nevladnih organizacij za državljane. Kakršenkoli odvzem tega denarja pomeni, da prebivalcem vzamemo neke usluge in storitve, ki jih financira država," o pozivih, naj vlada namesto za nevladne organizacije denar nameni sanaciji po poplavah, pravi direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici. "Prav je, da se denar, ki je na voljo za neke druge projekte, ki niso toliko prioritetni, prerazporedi. To ne pomeni, da se nevladnim organizacijam popolnoma ustavi financiranje, ampak da se denar za projekte, ki niso tako vitalnega pomena za družbo, če je to mogoče, preusmeri za sanacijo," pa na drugi strani meni odgovorni urednik spletnega portala domovina.je Rok Čakš.
Po katastrofalnih poplavah, ki so avgusta prizadele Slovenijo in naj bi po zadnjih neuradnih ocenah povzročile za okoli 4,7 milijarde evrov škode, so se pojavili pozivi vladi, naj denar, namenjen nevladnim organizacijam, raje preusmeri v sanacijo prizadetih območij, za katero bo država v naslednjih letih namenila do sedem milijard evrov.
Preverili smo, koliko denarja nevladne organizacije sploh dobijo od države in katere so v vrhu po prihodkih iz javnih virov.
Leta 2021 za nevladne organizacije dobre pol milijarde evrov
Nevladne organizacije so leta 2003 prejele slabih 167 milijonov evrov javnih sredstev, leta 2021 pa že skoraj 508 milijonov evrov. Od tega so 482,5 milijona evrov prejele od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (ministrstva, občine, finančna uprava, javne agencije in zavodi), 25,3 milijona evrov pa od Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO), pojasnjujejo na spletni strani Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Podatki za lani še niso znani.
Skupna višina sredstev, ki jih nevladne organizacije pridobijo iz javnih virov, je po njihovih podatkih rasla vse do leta 2011, ko je bil prvič opazen rahel upad glede na leto prej. Od leta 2012 do leta 2016 je višina teh sredstev nihala, leta 2017 pa je bila spet višja kot pred nihanji. V letih od 2018 do 2021 se je rast nadaljevala. Skupna višina sredstev leta 2021 se je glede na prejšnje leto povečala za 22,07 odstotka in je znašala že omenjenih slabih 508 milijonov evrov.
K skupnemu povečanju največ prispeva povečanje sredstev ministrstva za delo, ki je nevladnim organizacijam za izvajanje osebne asistence po zakonu o osebni asistenci, ki je začel veljati leta 2019, namenilo 108 milijonov evrov.
Katera nevladna organizacija je leta 2021 dobila največ denarja?
Največ javnih sredstev so v 2021 prejeli:
- Osebna asistenca Pomurja, Zavod za izvajanje osebne asistence in drugih socialnih storitev (11,94 mio evrov),
- Zveza društev za cerebralno paralizo Sonček, so. p., (8,99 mio evrov) in
- Zavod Brez ovir, so. p., (8,89 mio evrov).
Prvih sto nevladnih organizacij, ki so leta 2021 prejele največ sredstev, najdete tukaj.
Portal Erar razkriva, da so nevladne organizacije od januarja 2003 do januarja 2023 od javnih institucij in družb v lasti države prejele 5,99 milijarde evrov. Med njimi so največ dobili:
- Rdeči križ Slovenije: 80.766.320 evrov,
- Zveza društev za cerebralno paralizo Sonček: 71.228.253 evrov,
- Waldorfska šola Ljubljana: 66.437.468 evrov,
- Združenje SAZAS: 46.282.007 evrov,
- Zavod Sv. Stanislava: 45.684.286 evrov.
"Zgolj okoli 40 odstotkov denarja, s katerim razpolagajo NVO, pride od države"
"Pozivi za preusmeritev denarja, ki ga država nameni nevladnim organizacijam, so absurdni, saj je v ozadju predpostavka, da ta denar potem nekje prosto leži. Ta denar je namenjen storitvam nevladnih organizacij za državljane. Kakršenkoli odvzem tega denarja pomeni, da prebivalcem vzamemo neke usluge in storitve, ki jih financira država, pa naj gre za socialne usluge ali športne ali kulturne dejavnosti. Ob tem velja poudariti, da zgolj 40 odstotkov denarja, s katerim razpolagajo nevladne organizacije, pride od države," pravi direktor CONVOS Goran Forbici.
"Pozivi so podobno absurdni, kot da bi rekli, vzemimo denar gospodarstvu, ki mu ga dajemo prek podjetniškega sklada. Prav tako nisem slišal, da bi kdo rekel, vzemimo denar političnim strankam. Nič od tega seveda ne bi bilo smiselno. Bilo bi enako neumno kot pozivi, ki ste jih navedli," je dodal.
"Opazke, da vlade delijo denar svojim, absolutno ne držijo, niti statistika tega ne potrjuje," je povedal Goran Forbici.
"Mirovni inštitut je bil najvišje v času Janševe vlade"
Na vprašanje, ali drži, da vsakokratna vlada daje denar predvsem nevladnim organizacijam, ki so ji svetovnonazorsko bližje, pa je odgovoril tako: "Podatki Erarja kažejo, da nihanj v resnici ni. So minimalna odstopanja, ki pa se jih da tolmačiti tudi kot statistično napako. Opazke, da vlade delijo denar svojim, absolutno ne držijo, niti statistika tega ne potrjuje. Res pa posamezni primeri kažejo, da ko pride vlada Janeza Janše, ta poišče nekaj svojih, ki so praviloma brez vsakršnih referenc za projekte, za katere nato dobijo financiranje. Sicer pa več ali manj ni razlik. Mirovni inštitut je tako bil v zadnjih 20 letih na lestvici po višini javnega financiranja najvišje leta 2007 pod prvo Janševo vlado, in sicer na 70. mestu med vsemi nevladnimi organizacijami."
"Nobena desnosredinska opcija ni zavrla pritoka denarja v te nevladne organizacije"
Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala domovina.je, na drugi strani meni, da mora vlada, če se je odločila za prisilno solidarnost, pokazati, da zna postrgati tudi v lastnem proračunu. "Nevladne organizacije zagotovo so potrebne, a tukaj zdaj nastopi stvar prioritet. To so zdaj sanacija po poplavah in ukrepi, ki bodo preprečili podobne zgodbe. Prav je, da se denar, ki je na voljo za neke druge projekte, ki niso toliko prioritetni, prerazporedi za te namene. To ne pomeni, da se nevladnim organizacijam popolnoma ustavi financiranje, ampak da se denar za projekte, ki niso tako vitalnega pomena za družbo, če je to mogoče, preusmeri za sanacijo. Poziv, da naj vlada postrga tam, kjer lahko, je tehten in upravičen," je dejal.
"Če se je vlada odločila za prisilno solidarnost, mora pokazati, da zna postrgati tudi v lastnem proračunu," trdi Rok Čakš.
Tudi Čakš se strinja, da razlik pri financiranju nevladnih organizacij pod različnimi vladami načeloma ni. "V Sloveniji imamo 75 odstotkov časa na oblasti levo politično opcijo, ki zelo dobro poskrbi za nevladne organizacije, ki spadajo v njen ideološki bazen. To financiranje tudi v kratkih obdobjih, ko je na oblasti desnosredinska opcija, ni prekinjeno. To kaže tudi Erar. Nobena desnosredinska opcija ni zavrla pritoka denarja v te nevladne organizacije. Ali desnosredinska opcija bolj financira svoje nevladne organizacije, ko je na oblasti? Rekel bi, da minimalno. Ko je v času desnosredinske vlade bil na nekem razpisu uspešen Zavod Iskreni, so iz tega naredili celo politično afero, ko pa je KPK po pregledu ugotovila, da s tem ni bilo nič narobe oz. je šlo vse po predpisih, pa to ni več zanimalo nikogar," je sklenil.
V zadnjih letih se število NVO povečuje za okrog 500 na leto
31. avgusta letos je bilo podatkih CONVOS v Sloveniji registriranih 27.445 nevladnih organizacij, od tega 23.291 društev, 3.895 zasebnih zavodov in 259 ustanov. V zadnjih letih se število NVO povečuje za okrog 500 na leto. V nevladnem sektorju zaposlujejo nekaj več kot 12 tisoč ljudi. Velika večina NVO (92,17 %) nima niti enega zaposlenega. Glede na število zaposlenih v organizaciji prednjačijo zavodi, ki tudi sicer zaposlujejo več kot polovico vseh delavcev v sektorju.
Najpogostejše oblike nevladnih organizacij (NVO) so društva, zveze društev, zasebni zavodi in ustanove fundacije. Gre za različne oblike pravnih oseb, ki jim je skupno to, da njihov namen ustanovitve ni v ustvarjanju ali delitvi dobička (pravimo, da so nepridobitne) in da če pri svojem delu vseeno ustvarijo presežek prihodkov nad odhodki, ga ne delijo, temveč ga uporabijo za izvajanje svoje osnovne dejavnosti (pravimo, da so neprofitne). Nepridobitnost in neprofitnost ne pomeni, da nevladna organizacija ne sme opravljati tržne dejavnosti, to je prodajati blaga ali storitev, pojasnjujejo na spletni strani Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS).
