Sreda, 15. 11. 2023, 12.03
1 leto
Banke: Kaj če bi se uresničil drugi scenarij?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,85
V Združenju bank Slovenije se sprašujejo, kašna bi bila sodba sodišča, če bi se vrednost švicarskega franka dvignila in bi kreditojemalci banko tožili, ker jim je predstavila le slab scenarij in so se zato odločili za finančno manj ugoden kredit v evrih.
V Združenju bank Slovenije so se odzvali na nedavno odločitev vrhovnega sodišča, ki je ugodilo zahtevku kreditojemalca za ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe v švicarskih frankih in ugotovilo, da banka zaradi zaprtih deviznih pozicij ni imela valutnega tveganja. Vrhovno sodišče po mnenju združenja z nasprotujočimi si in spreminjajočimi se odločitvami "vnaša negotovost v slovenski pravni red".
Banka je kreditojemalca opozorila na valutno tveganje in mu obrazložila, da se vrednost švicarskega franka v primerjavi z evrom lahko giblje v obe smeri, so zagotovili v združenju in dodali, da je kreditojemalca na valutno tveganje opozoril tudi notar v primeru zapisa kreditne pogodbe v obliki notarskega zapisa, kar za vrhovno sodišče ne zadostuje.
Vrhovno sodišče je po mnenju združenja tudi spregledalo, da nihanje v valutnih razmerjih pomeni, da se lahko vrednost valute tako poviša kot tudi zniža. "Torej nihanja v valutnih razmerjih ne predstavljajo zgolj slabega scenarija, kot ga enostransko poudarja vrhovno sodišče, temveč lahko na drugi strani predstavlja tudi dober scenarij".
V Združenju bank Slovenije se v odzivu na sodbo vrhovnega sodišča, s katero je 20. septembra ugodilo zahtevku za ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sprašujejo, kašna bi bila odločitev sodišča, če bi se vrednost švicarskega franka dvignila in bi kreditojemalci banko tožili, ker jim je predstavila le slab scenarij in so se zato odločili za finančno manj ugoden kredit v evrih.
Odločitev o izbiri kredita je banka prepustila kreditojemalcu
"Glede na navedeno je edino pravilno, da je banka objektivno predstavila možnost nihanja menjalnega tečaja v eno in drugo smer. Še posebej, ker nihče ni mogel predvideti, v katero smer se bo menjalni tečaj obrnil. Odločitev o izbiri kredita pa je banka prepustila kreditojemalcu," opozarjajo v združenju.
Kreditojemalec je iz informacij, ki jih je prejel od banke, po njihovem mnenju "vsekakor mogel in moral razumeti", da se lahko odloči za kredit v evrih brez valutnega tveganja, vendar z višjo obrestno mero, ali za kredit v švicarskih frankih z valutnim tveganjem ter nižjo obrestno mero. "Dejstvo, da je bilo zavedanje o prevzemu tveganja jasno, izhaja že iz dejstva, da so se številni kreditojemalci odločili za kredit v evrih z višjo obrestno mero, saj niso želeli prevzeti valutnega tveganja," so izpostavili.
To je le en vidik, na katerega opozarjajo v Združenju bank Slovenije, kjer opozarjajo tudi na nasprotujoča si stališča vrhovnega sodišča v zadnji sodbi iz 20. septembra in sodbi iz leta 2018.
Združenje bank: Sodišče je obrnilo ploščo
Leta 2018 je po navedbah združenja bank sodišče recimo poudarilo, da bi informiranje kreditojemalcev v ekstenzivni obliki, z grafi, nihajnosti (volatilnosti) menjalnega tečaja in konkretnih, preteklih ali hipotetičnih scenarijev, lahko vodilo "do točke prenasičenosti z informacijami" in s tem "tudi manipulacije in zavajanja (na primer z prikazom hipotetičnega, celo špekulativnega gibanja tečaja v korist potrošnikov)".
Letos naj bi po oceni združenja isto sodišče ploščo povsem obrnilo in presodilo, da "tožniku ni bilo računsko predstavljeno, kaj bi za njegove mesečne obveznosti in tudi za končne obveznosti pomenilo, če bi se tedaj tečaj med CHF in EUR spremenil za 10, 20 ali 30 odstotkov".
Po mnenju združenja je sodba vrhovnega sodišča še toliko bolj sporna, ker tako podrobnega informiranja kreditojemalcev ni predpisovala niti zakonodaja v času sklenitve kreditne pogodbe niti ga ne predpisuje današnja zakonodaja, tak način predpisovanja izpolnitve pojasnilne dolžnosti pa je vrhovno sodišče leta 2018 označilo kot nasprotujoče ustavni prepovedi povratne veljavnosti predpisov.
